"Živela sem za umetnost, živela sem za ljubezen," je Callasova nekoč prepevala v vlogi Florie Tosce, naslovne junakinje Puccinijeve opere, in podobne besede so spremljale tudi pravo življenje sopranistke. Leta 1923 v New Yorku rojena Grkinja je najbrž ena najbolj slavnih opernih pevk obdobja po drugi svetovni vojni.

V otroških letih je pevko vzgajala gospodovalna mati, odnos s katero je spremljal Mario vse življenje. Prvo glasbeno izobrazbo je pevka dobila v Grčiji, prve korake svoje kariere pa je prehodila v Italiji. Mati je hčer pošiljala na številna tekmovanja, s katerih se je Maria, ki je bila trda in predana delavka, vračala kot zmagovalka. Bila je znana kot izjemno vsestranska pevka, ki je odpela bogat repertoar, od klasične opere do bel canta Donizettija, Bellinija in Rossinija pa vse do Verdijeve in Puccinijevih oper ter v zgodnjih letih Wagnerjevih del. Njen premierni nastop je bil leta 1951 v La Scali v I Vespri Siciliani in tako je ta operna hiša postala njen umetniški dom skozi vsa 50. leta.

Stiske velike operne dive
Leta 1952 ji je prvič prisluhnilo britansko občinstvo, ko je v Normi nastopila v Kraljevi operni hiši v Londonu. Ameriškemu občinstvu se je prvič predstavila leta 1954 v Chicagu, v metropolitanski operi pa dve leti kasneje ponovno v vlogi Norme. Njen mogočen glas, dramatično zasnovani nastopi ter karizma so ji prinesli vzdevek La Divina, za močno, zagnano divo pa so se skrivale tudi človeške stiske.

Najlepša ženska na odru
Močne posledice v njenem življenju je poleg hude revščine v času druge svetovne vojne pustila tudi kratkovidnost, zaradi katere bi skoraj oslepela. Na začetku 50. let se je pevka, ki je bila znana po močni postavi, čeprav so jo Meneghini in drugi označevali za izjemno lepo, odločila, da želi imeti ožji obraz in postavo. Med letoma 1953 in 1954 je tako izgubila 35 kilogramov in postala, kar je Rescigno opisal kot "najlepša ženska na odru." Vendar pa je ta sprememba verjetno vplivala na upad njenega glasu in končno tudi prezgodnji konec kariere.

Do pevke niso bili prizanesljivi niti mediji, ki so opisovali njen temperamenti značaj, njeno domnevno rivalstvo z Renato Tebaldi in ljubezensko razmerje z Aristotlom Onassisom. Zaradi njega je leta 1959 zapustila svojega moža, počasi pa zapuščala tudi svojo kariero. Italijanski režiser Franco Zeffirelli se je kasneje spominjal, da mu je Callasova leta 1963 na vprašanje, zakaj se ne posveča petju, odvrnila, da skuša izpolniti svojo žensko stran življenja.

Tosca, Covent Garden 1964:

Postavila definicijo dive kot umetnice
Njeno dramatično zasebno življenje je pogosto zasenčilo Callasovo kot umetnico, vendar kljub temu še danes ne moremo prezreti njenega prispevka k operi. Nenazadnje so lani v reviji Opera News zapisali, da "30 let po svoji smrti še vedno ostaja definicija dive kot umetnice in ena najbolj prodajanih pevk klasične glasbe." Zadnja leta svojega življenja je Callasova preživela v Parizu. Za posledicami srčnega napada pa je umrla 16. septembra leta 1977, stara 53 let.

Maja Kač