Janez Meglič je bil več let član ljubljanskega baleta, deloval je tudi v Nemčiji in bil predsednik društva slovenskih baletnih umetnikov.

Rodil se je 1. septembra 1941 v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo in leta 1965 diplomiral na Srednji baletni šoli v Ljubljani v razredu Lidije Wisiak. V istem letu se je izpopolnjeval na Akademiji za ples v Kölnu pri Antonu Dolinu in Mariji Bezobrazovi.

V baletnem ansamblu še pred diplomo
Ansamblu ljubljanskega baleta se je priključil leta 1961, torej še pred diplomo, leto pozneje pa je postal član baletnega zbora. Med letoma 1965 in 1967 je plesal v baletu Städtische Bühnen v Gelsenkirchnu, od leta 1968 do 1971 je bil znova član ljubljanskega baleta.

Prav leta 1971 je bil nastavljen kot solist v Essnu pri Borisu Pilatu, od leta 1973 je bil znova član ljubljanskega baleta, leta 1980 napredoval v skupino solozbor, pozneje pa je postal solist.

Upokojitev ni pomenila konca posvečanja plesu
Upokojil se je leta 1990, vendar je tudi po tem nastopal, in sicer kot Linhart v baletu Matiček se ženi, kot Mirko Zeta v Veseli vdovi na Reki, Sultan v Šeherezadi v Celovcu. Za mariborski balet je krstno pripravil balet Poesies, za katerega je prispeval tudi scenografijo.

V Nemčiji je študiral plesno pisavo pri Albrehtu Kunstu in se po upokojitvi povsem posvetil delu s tonskimi aparaturami in snemanju videov. Leta 1967 je pripravil dokumentarni film o Lidiji Wisiak, leta 1968 pa skupaj s Henrikom Neubauerjem eksperimentalna filma Na konicah prstov in Vizija.

Pripravil je tudi videozapis o Lepi Vidi, videoportret In memoriam Tatjane Remškar, Baletni epitaf Boris Pilato in Erna Mohar, videoportrete o Veroniki Mlakar, dramaturgu Dušanu Moravcu, basistu Zdravku Kovaču, fotografu Leonu Dolinšku, dirigentu Cirilu Cvetku, opernem režiserju Emilu Frelihu in basistu Miru Gregorinu.

Janez Meglič je za svoje delo prejel priznanja Foto kino zveze Jugoslavije, GEFF (žanrski eksperimentalni filmski festival), IGFA (mednarodni filmski dnevi) v Salzburgu in sodeloval na Video Danceu v Frankfurtu na Majni.

Plesni filmi tudi za ljubljansko televizijo
Tudi za Televizijo Ljubljana je posnel več avtorskih plesnih filmov, med njimi Bosa pojdiva, dekle, osorej, Baletna bajka o stalagmitih in stalaktitih, Deklica z lanenimi lasmi, Zemlja pleše, Oživele sence, Tri srca in Sladko, slano.