Premiera bo drevi ob 20. uri, to pa bo prva premiera v letošnji sezoni Anton Podbevšek Teatra (APT) v Novem mestu, naslovljena Povešeni pogled.

Boris Vian je bil predstavnik t. i. toplega toka francoskega eksistencialističnega gibanja. Njegov roman Pena dni (L'Écume des jours) iz leta 1947 prinaša od realizma ukrivljeno zgodbo, izkrivljeni Pariz, ki je izrazito avtorjeva subjektivna interpretacija. Vianov Pariz je iluzija idealne mladosti in mesto za mlade ljudi, ki ga obvladujeta jazz in filozofija.

Ali se vsi dogodki res zgodijo z razlogom?
Vianovo besedilo je polno drobnega humorja, besednih iger, dvoumnosti in hipnih domislic. Večplastnost romana je ustvarjalcem predstave dala priložnost za študij esenc posameznih likov in njihovih razlogov obstoja: zakaj obstaja lik in kakšno lastnost ima ali funkcijo? Predpostavljamo, da se vsi dogodki zgodijo z razlogom, zaradi lastne rasti ali lastne eksistence, so zapisali v gledališču.

Pogled na neki čas skozi "vianovsko povešeni pogled"
Uprizoritev se osredotoča na povešenosti tega romana, na odklone od realnega, nepričakovane proporce, barve, predmete, ki se ne obnašajo kot predmeti, ki so več kot mrtvi objekti, in na živali, ki so več kot neme spremljevalke ljudi. "Vianov Pariz je humoren, nepričakovan, nepredvidljiv, očarljiv, pretkan s simboli in asociacijami, vendar za tem radoživim veseljem življenje skriva svoj resni, celo tragični obraz: bolezen, odvisnost, pomanjkanje denarja, obup in samomor. Vian piše o svojem času skozi specifični, vianovsko povešeni pogled," še piše v napovedi predstave.

V APT-jevi predstavi nastopajo Primož Pirnat, Nika Rozman, Timotej Novaković, Miranda Trnjanin in Mario Dragojević. Dramatizacija je delo Eve Mahkovic, dramaturgija pa Sandija Jesenika. Za scenografijo je poskrbel Niko Novak, za kostumografijo Bjanka Adžić Ursulov in Uroš Bon za glasbo.

Srečanje paradoksa in fantazije
Boris Vian (1920–1959) je bil po izobrazbi sicer inženir, a se je že kmalu začel ukvarjati z glasbo in pisanjem. Pisal je šansone, novele, filmske scenarije, gledališke igre in prevajal ameriške avtorje. Vse romane je napisal med letoma 1946 in 1952.

Roman Pena dni je bil eno kultnih besedil generacije '68. Z Jesenjo v Pekingu, Peno dni, Srcederom (L'Arrache-coeur) in Rdečo travo je ustvaril posebno vrsto romana, za katerega so značilni nenavaden slog, mešanica paradoksa in fantazije ter absurda in čustvenosti.