Oglas
Program ARS Radia Slovenija namreč danes ob prenaša uvodno predstavo festivala, za katerega ustanovitev je Richard Wagner idejo podal že leta 1850. Prvo dejanje letošnjega bayreuthskega festivala je tudi najtežje pričakovana točka festivala. Gre za novo postavitev Parsifala. Produkcija je delo norveškega režiserja Stefana Herheima. Nihče ne bi bil presenečen, če bi Herheim zadnje dni slabo spal. Vsak, ki v Bayreuth pripelje svojo vizijo katere izmed Wagnerjevih oper, je pod velikim pritiskom; Herheim še toliko bolj, ker že nekaj časa ni bilo v Bayreuthu predstavljene produkcije, nad katero se kritiki ne bi vsaj malo zmrdovali. Lanski premieri, Mojstrom pevcev Nürnberškim v režiji Katharine Wagner, so se nekateri kritiki celo posmehovali, nad prejšnjim Parsifalom režiserja Christopha Schlingensiefa, ki je po štirih letih moral s festivalskega programa, pa poznavalci tudi niso bili kaj prida navdušeni.
Christopher Ventris, vlogo kralja in vodje vitezov, ki varujejo sveti gral, je prevzel baritonist Detlef Roth, Kundry, sužnjo zlobnega čarovnika Klingsorja, ki skuša zapeljati krepostnega Parsifala, pa igra sopranistka Mihoko Fujimura. Festivalski orkester in zbor vodi dirigent Daniele Gatti.Učna ura Wagnerjeve filozofije in F. Nietzscheja
Wagnerjeve glasbene drame veljajo za prava filozofska dela znotraj opernega žanra. Prevzemanje motivov iz različnih mitologij severo- in zahodnoevropskih narodov ter vnašanje mistike in filozofije v zgodbo botruje temu, da se Wagnerjeve drame zdijo težko razumljive. Zato je še toliko bolj dobrodošla odločitev sodelavcev radia ARS, da med odmori med dejanji podrobneje predstavijo lik Kundry in poslušalce seznanijo tudi z esejem o Nietzschejevem odnosu do Wagnerja in njegove glasbe, slišali pa bomo tudi nekaj Nietzschejevih skladb.
Friedrich Nietzsche je namreč zelo pomembno vplival na življenje in delo Richarda Wagnerja. Oba sta prisegala na tako imenovano filozofijo življenja, na polno zajemanje življenja v vseh njegovih pojavnih oblikah; tudi tistih, katerih obstoj morda ni zlahka zaznaven in segajo že na področje mitološkega, skrivnostnega, na področje, kjer se stikata preteklost in sedanjost. Kot je v vseh (pre)tesnih odnosih skoraj nujno, se je tudi odnos med nekoč vzajemnima občudovalcema Nietzschejem in Wagnerjem skvaril. Nietzsche se je od Wagnerja odvrnil ravno po obisku festivala v Bayreuthu leta 1876, v katerem je videl 'skvarjenega' Wagnerja, ki mu ne gre več za pravo umetnost, pač pa predvsem za slavo. In za nadaljnje Nietzschejevo življenje je značilno mnenje: "Njegova umetnost je bolna; njegova glasba ni nikoli resnična; na oder postavlja same probleme histerikov. Wagner est une nérvose! (Wagner je nervoza.)"
Posnetki predstav na jesenskem sporedu
S prenosom uvodnega dejanja festivala se Radio Slovenija še ne poslavlja od Bayreutha. Zbral bo posnetke tudi drugih predstav, ki bodo predvajani v jesenskem programu radia ARS. Kaj torej lahko pričakujemo? Drugi festivalski dan bo na sporedu romantična opera Tristan in Izolda v režiji Chirstopha Marthalerja. Ob tem naj še omenimo, da bo Televizija Slovenija ravno to opero predvajala v treh zaporednih večerih. 4., 5. in 6. avgusta bomo tako ob 20.00 na drugem programu Televizije Slovenija lahko spremljali Tristana in Izoldo v produkciji milanske Scale; režija je delo znamenitega francoskega opernega, gledališkega in filmskega režiserja ter tudi igralca Patrica Chereauja.
Bayreuthski program v nadaljevanju ponuja še ponovitev lani najspornejše predstave, Mojstrov pevcev Nürnberških v postavitvi glavne pretendentke na položaj vodje bayreuthskega festivala Katharine Wagner, in vse štiri predstave tetralogije Nibelunški prstan v viziji režiserja Tankreda Dorsta.
'Bonanca' dinastije Wagner
Že pred samim začetkom festivala se veliko govori o dogajanju po dogodku. 30. avgusta se bo iztekel rok za oddajo prijav kandidatov za mesto vodje Wagnerjevega sklada in s tem tudi vodje bayreuthskega festivala. Skladateljev vnuk Wolfgang Wagner je namreč letos dokončno odstopil s položaja, zanj pa se potegujeta njegova najmlajša hči Katharina Wagner in starejša hči Eva Wagner Pasquier. Wolfgang bi si želel neke vrste duarhijo obeh hčera, ali pa se bo to res zgodilo, še ni jasno.
Druga pomembna tema letošnjega 'wagnerijanskega poletja' pa je modernizacija. Festival, za katerega se je tudi zaradi skoraj popolne nespremenljivosti repertoarja in vztrajanja ostarelega Wolfganga pri togih, klasičnih produkcijah govorilo, da 'ždi v preteklosti', se modernizira. Nekaj sodobnega duha je vdrlo že pred nekaj sezonami, ko je več besede dobila mlada Katharina, še več pa letos, ko so se Wagnerjevi odločili, da bo festival prvič mogoče spremljati tudi prek medmrežja. Vsem, ki se zmrdujejo nad novostmi in pridigajo o 'izdaji' tradicije, naj navržemo, da je bil Wagner najhujši avantgardist svojega časa. Njegova glasba je bila skoraj neokusna in preveč hrupna in kar dolgo je trajalo, da so jo ljudje vzljubili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje