Drevi bo v ljubljanski Operi premiero doživela romantična opereta Franza Leharja Dežela smehljajev, izvedena pa bo v kombinaciji s praizvedbo komične opere Miši v operni hiši slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča.

Že ko so 10. oktobra 1929 v gledališču Metropol v Berlinu izdali gramofonski posnetek operetne arije Dein ist mein ganzes Herz, je ta v hipu postal izjemno popularen, zaradi česar se je začelo občinstvo množično stekati v gledališče, da bi lahko opereto slišalo tudi v živo. Ta velja za prvo v zgodovini, kjer je uspešnica postal čisto vsak njen glasbeni del, so zapisali na spletni strani Opere.

Deželi smehljaja, ki je za to priložnost dobila nov prevod Boruta Smrekarja, bo sledila praizvedba komične opere Miši v operni hiši slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča na libreto Vinka Möderndorferja, “ki je v svojem značilno ajdičevskem glasbenem izrazu komično resničen odsev življenja v opernem gledališču, tako na odru kot za odrom”, so še dodali.

Izhodišče, ki deli poveže v celoto, se skriva v prepletu zgodb dveh junakov: kitajskega princa Sou-Čonga iz operete Dežela smehljaja in opernega miška Romea iz komične operne novitete Miši v operni hiši. "Zdi se, da sta junaka obeh zgodb ujetnika vsak svojega družbenokulturnega konteksta. Naj gre za prepovedano mesto v Pekingu ali za mišjo operno državo, Sou-Čong in Romeo pripadata svojemu okolju. Izhod v nov, drugačen svet od tistega, v katerem sta se rodila, pa ni tako preprost, kot si predstavljata. Prevzela sta namreč identiteto svoje skupnosti z natančno določenimi pričakovanji in zahtevami," je o vzporednicah predstav zapisala režiserka Eva Hribernik.

“Vsaka zgodba, ki jo postavimo na oder, se gledalca dotakne in na koncu predstave ni več enak kot ob vstopu v dvorano. Želim si, da bi tudi zgodba o kitajskem princu in radovednem mišku gledalcem segla do srca,” je še dodala.

Predstava med drugim prevprašuje ujetost posameznika v njegov družbenokulturni kontekst in bolečino, ki jo predstavlja izguba svobode, obenem pa pokaže, kako si jo lahko s preseganjem ovir pridobimo nazaj. Hkrati pa je to zgodba o gledališču kot prostoru iluzije, odsevu resničnega sveta. V opereti se kot vezna nit, ki prepleta obe zgodbi, pojavi element sonca, ki predstavlja pobarvan scenski element iluzornega sveta, obenem pa svetlobo, ki vabi v izkušnjo novega sveta.

Kombiniranje dveh predstav pa ni predstavljalo izziva samo režiserki, temveč tudi scenografu Jaru Ješetu, ki je povedal, da je izziv izhajal predvsem iz različnih atmosfer v posamičnih dejanjih. Z režiserko sta se odločila, da se njihove menjave dogajajo neposredno pred gledalci. Dirigent Simon Dvoršak, ki je prevzel glasbeno vodstvo, pa je kot izziv omenil skrajševanje del, da bi ohranile glasbeno in dramaturško identiteto, poroča STA. Kljub temu so obe postavitvi zasnovali tako, da bosta lahko uprizorjeni tudi samostojno.

Oba protagonista bo na premieri pel tenorist Edvard Strah, kot gostja pa bo v dveh vlogah nastopila tudi sopranistka Eva Černe Avbelj.