Besedilo Mira Gavrana je prevedel, priredil in režiral Boris Kobal, eden izmed treh umetniških vodij Slovenskega stalnega gledališča Trst (poleg Jaše Jamnika in Sergeja Verča). Komedijo je Kobal iz zagrebškega prenesel v tržaško okolje. Satira o malih ljudeh, ki v času gospodarske tranzicije
Besedilo Mira Gavrana je prevedel, priredil in režiral Boris Kobal, eden izmed treh umetniških vodij Slovenskega stalnega gledališča Trst (poleg Jaše Jamnika in Sergeja Verča). Komedijo je Kobal iz zagrebškega prenesel v tržaško okolje. Satira o malih ljudeh, ki v času gospodarske tranzicije "ropajo in kradejo, kjer se le da" bo odprla novo sezono tržaškega gledališča. Foto: BoBo

Šoferji za vse čase je zgodba o korupciji v malem formatu, o ambicijah, stereotipnih pogledih pa tudi naivnih življenjskih strategijah preprostih ljudi. S prepričanjem, da se prek poznanstev, izsiljevanja ali goljufije vse poti skrajšajo, se trije vozniki, željni napredovanja, podajo v podjetniško pustolovščino, a sreča jim ni posebno naklonjena, zgodba se razvije v čisto nepričakovano smer.
Predstava na duhovit način namiguje na podobne situacije iz vsakdanje kronike, ki s svojimi mehanizmi postanejo vzor tudi za veliko manj spretne manipulante iz bližnjih krajev, ki se imenujejo Franček, Štefka, Niko in Adi, so o predstavi zapisali v gledališču.

Mali človek ne dela zgodovine - prilagaja se ji
Boris Kobal, od letošnje sezone eden izmed umetniških vodij tržaškega gledališča, je kot avtor prevoda in priredbe zgodbe z uporabo narečja in z duhovitim prikazom domače obarvanega družinskega vsakdana prikrojil tržaškemu okolju. Šoferji za vse čase je satira o potrebi posameznikov, da v času gospodarske tranzicije ropajo in kradejo, kjer se le da, po preprosti Frančkovi morali: "Jest sem mali človek, jest ne delam zgodovine, se ji pa lahko prilagodim." Besedilo je izbral zaradi njegovega humorističnega duha in ker meni, da bo v njem vsak zlahka prepoznal domače situacije in pogovore o politiki.
Šoferji in njihovi sopotniki
Kobalovi "šoferji za vse čase" so igralci Vladimir Jurc, Primož Forte in gost Tarek Rashid v vlogi Adija oziroma Sadama El Yemenija. V predstavi nastopajo še Borštnikova nagrajenka Minu Kjuder, ki se po nekajletni odsotnosti vrača na tržaški oder, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon in Maja Blagovič. Scenografijo podpisuje Peter Furlan, kostumografka je Petra Gruden. Za prevod v tržaško narečje je poskrbela Patrizia Vascotto.
Dramatik, romanopisec in mladinski avtor Miro Gavran (1961) je najbolj prevajani hrvaški književnik v zadnjih 15 letih. Njegova dela uprizarjajo povsod po svetu. V zagrebškem gledališču Teater & TD je bil dramaturg in ravnatelj, leta 2002 pa je z ženo, igralko Mladeno Gavran, ustanovil Teatar Gavran, kjer vsako leto uprizorijo po eno izmed njegovih iger s približno 100 reprizami.