letos lahko pohvali s številnimi domačimi in mednarodnimi nagradami.

V gledališču že nekaj let tožijo, da mestna občina prenizko financira programe. Tam očitke zavračajo, saj da letno za gledališče namenjajo okoli pol milijona evrov.

Direktor gledališča Peter Srpčič pravi, da se kljub uspehom za njih pri sofinanciranju ni veliko spremenilo. Še zmeraj so kadrovsko kronično podhranjeni in delujejo v objektu, ki ga vse bolj najeda zob časa, saj v hišo vse od neposrečene obnove pred devetimi leti ne vlagajo nič.

Srpčič je povedal, da vsak dan trepetajo, kdaj bo zaradi odpovedi katerega od ključnih sistemov ustavljeno njihovo delovanje, medtem ko o sami estetski podobi in nedokončani obnovi objekta Srpčič niti ni želel izgubljati besed.

Programska sredstva občine so se od leta 2009 več kot prepolovila, saj so lani prejeli dobrih 35.000 evrov, kolikor je v proračunu predvidenih tudi letos. "Dobro bi bilo, da ne bi čisto pozabili, da gledališče obstaja. Morda smo jih skozi čas razvadili, da smo vsako težavo na koncu rešili sami," je dejal Srpčič.

Omenjena programska sredstva, ki jih dobijo, so po njegovem mnenju namenjena za vseh šest premier, za vse abonmaje, produkcijo in postprodukcijo okoli 250 ponovitev, mednarodna gostovanja in delovanje gledališkega studia, medtem ko občina samo za enega od dvotedenskih festivalov namenja 40.000 evrov.

Srpčič je poudaril, da jim namenijo tudi denar za plače sedmih zaposlenih, a protizakonito zgolj za osnovne plače, vse dodatke in nadure pa morajo kriti iz lastnih prihodkov. Del denarja jim nameni tudi za materialne stroške in najemnino, medtem ko že skoraj tretjino tudi za to dajejo sami.

Občinska sredstva za program so tako lani v okviru celotnega programskega proračuna hiše znašala le še 6,7 odstotka. Ministrstvo za kulturo je namreč prispevalo okoli 135.000 evrov, sami so ustvarili 216.000 evrov, druga finančna sredstva so prispevali koproducenti.

Ker Srpčič, ki se mu mandat direktorja izteče leta 2019, gledališko hišo vodi na način, da porabijo toliko denarja, kot ga imajo na voljo, zaradi česar že nekaj časa niso izpeljali prej uveljavljenih festivalskih dogodkov, to ob koncu leta pomeni, da jim vseeno uspe zvoziti.

"Za razliko od kolegov v Mariboru, kjer je razlogov za sanacijo okoli milijon, je bil pri nas razlog za sanacijo 19.000 evrov, kolikor je predlani ostalo nepokritega. Vendar smo s pozitivnim izkupičkom iz lanskega leta polovico te luknje že pokrili," še dodaja direktor gledališča, ki verjame, da jim bo letos uspelo pokriti še ostalo izgubo.

Na ptujski občini so pojasnili, da so lani za delovanje gledališča namenili dobrih 520.000 evrov, letos pa je predvidenih nekaj manj kot pol milijona, od tega 226.000 za najemnino, 170.000 za plače, 62.000 za materialne stroške in dobrih 35.000 evrov za ustvarjanje programa.

Kot pravi župan Miran Senčar, razumejo prizadevanja direktorja, ki želi vsako leto pokazati več, a je pri tem opomnil, da je občinska finančna malha omejena, zato bi s prerazporeditvijo več sredstev gledališču denar morali vzeti komu drugemu.

Ob tem je dodal, da ima gledališče objekt v najemu do leta 2021, kar je del najemne pogodbe z Gradisom GP Gradnje oziroma zdaj Heta Asset Resolution. V naslednjih letih večje prenove niso v načrtu, saj morajo izvesti druge pomembne projekte, ki so si jih zadali v viziji in strategiji mestne občine do leta 2025.