Veseloigro v treh dejanjih, ki se izvirno dogaja na Gorenjskem, je v tržaško narečje prenesel Danijel Malalan. Režijo igre je prevzel Zvone Šedlbauer, ki je napisal tudi songe za predstavo. Po njegovih napotkih sta se za ljubezen kmeta Janeza (Danijel Malalan) potegovali vdova (Miranda Caharija) in hči (Nikla Petruška Panizon). Sceno za predstavo je ustvaril Peter Furlan, kostumografijo Jerneja Jambrek, Janez Mejač pa koreografijo.

Rustji nagrada za življenjsko delo
Premiera je bila še posebej slovesna, saj je na njej upokojeni član SSG-ja Adrijan Rustja prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Letos je nagrada prvič poimenovana Marija Vera. V dolgoletni karieri, ki se je večinoma odvijala na odru gledališča v Trstu, je Rustja oblikoval približno 140 vlog, njegovo igro pa je vselej označevalo široko dojemanje sveta in iskriv, poleg tega pa ironičen odnos do njega, je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija.

Zgodba, polna spletk in nesporazumov
Pri oblikovanju predstave je sodeloval tudi Aleksander Vodopivec, ki je uglasbil režiserjeve songe. Vodopivec jih tudi izvaja na klavirju, ob njem pa muzicirajo Piero Zanon (violina), Marino Besednjak (klarinet), Peter Kuk (kontrabas) in Miro Fontanot (baterija). Glasba je podlaga zgodbe, polne nesporazumov in spletk, ki kmečko okolje prikaže tudi kot kraj, prežet z vraževerstvom in moralo.

Rošlinka na tržaškem odru po 60 letih
Poleg glavnih treh igralcev so nastopili še Vladimir Jurc, Gregor Geč, Janko Petrovec, Stojan Colja, Aleš Kolar, Franko Korošec in Vesna Maher, slednja dva kot gosta. Le najstarejši obiskovalci gledališča lahko tokratno uprizoritev primerjajo s prvo predstavitvijo te Golarjeve predstave v Trstu. SSG jo je izvedel v sezoni 1956/46. Krstna premiera igre, v kateri se Golar najjasneje predstavi kot književnik narave in njenega življenja, slovenske zemlje in kmečkega življenja, je bila sicer leta 1925 v Mariboru.

Najuspešnejša Golarjeva drama
Naravnanost na kmečko življenje je bila sicer značilnost blizu Škofje Loke rojenega literata, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec in novinar. Njegovo najbolj znano dramsko delo je prav Vdova Rošlinka, ljubitelji poezije poznajo njegove zbirke pesmi Pisano polje, Rožni grm, Poletno klasje, Njiva zori in Veseli svatje. Komur je bolj pri srcu proza, pa lahko poseže po delih Tesar Aleš, Bratje in sestre v Gospodu, Kmečke povesti in Pastirjeva nevesta.

Nad izvajalci bdi ...
Nianse Golarjevega besedila je tokrat preučeval Zvone Šedlbauer, režiser Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je tudi redni profesor za gledališko režijo na AGRFT-ju. Kot gledališki režiser se je predstavil z uprizoritvijo Dveh bratov Petra Božiča v ljubljanski Drami, od leta 1966 pa je pomagal postaviti še približno 150 dram in opernih predstav, za katere je prejel različne nagrade, tudi nagrado prešernovega sklada. Ukvarja se tudi z radijsko režijo, poleg tega pa je eden od ustanoviteljev eksperimentalnega gledališča Glej.