Janko in Metka sta vedoželjna in spretna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse, in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva Janko in Metka najdeta pot do doma s pomočjo kamenčkov, ki sta jih puščala za seboj. Naslednjič se mačeha odloči, da bo družina odšla po drva globoko v gozd. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobajo lačne ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice iz sladkarij, v kateri živi teta Žiralda, ki ima z njima posebne načrte ... Foto: SNG Maribor
Janko in Metka sta vedoželjna in spretna otroka, ki z dobrim, a neodločnim očetom ter zlobno mačeho živita v hišici na robu velikega gozda. Mačeha nekega dne ugotovi, da doma ni dovolj hrane za vse, in se odloči, da bo otroka pustila v gozdu. Iznajdljiva Janko in Metka najdeta pot do doma s pomočjo kamenčkov, ki sta jih puščala za seboj. Naslednjič se mačeha odloči, da bo družina odšla po drva globoko v gozd. Tokrat otroka za seboj puščata drobtinice kruha, ki pa jih pozobajo lačne ptice. Po treh dneh tavanja po gozdu prideta do čudovite hišice iz sladkarij, v kateri živi teta Žiralda, ki ima z njima posebne načrte ... Foto: SNG Maribor
Gravža
Dahl je sam večkrat priznal, da knjiga Gravža pri odraslih občasno povzroči fizično slabost – najbrž posebej zaradi grafičnega opisa vsega, kar najdemo v Gravževi bradi. A sam se je pisanja lotil prav s predpostavko, da otroci uživajo, kadar je kaj ogabno ali strašljivo. Foto: Mestno gledališče Ptuj

V Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo sezono danes ob 17.00 začeli z obnovitveno premiero otroške predstave Andreja Rozmana Roze Janko in Metka; v njej nastopajo Nejc Ropret, Mirjana Šajinović, Milada Kalezić, Bojan Maroševič in Irena Varga.

Sodobno interpretacijo znamenite Grimmove pravljice je režiral Robert Waltl, igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana, ki neguje umetniško gledališče za otroke in mlade na najvišji ravni, za svoje delo pa je doslej prejel številne nagrade doma in v tujini. Scenografka je Sanja Jurca Avci, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Slavko Avsenik ml., oblikovalec svetlobe Franci Rampre, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević. Predstava je nastala v koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana.

Vsem znana zgodba ... malo drugače
Mini teater Ljubljana je pri Andreju Rozmanu Rozi naročil besedilo v želji, da bi spodbudil pisanje sodobne slovenske dramatike za otroke. Naslov je enak, tudi zgodba je enaka, enaki so junaki, vendar pa je kljub temu v tej predstavi vse drugače. "Tu je zlobna mačeha, pa oče, dober kakor kruh, vendar medel in neodločen kakor teslo. Tu sta Janko in Metka, vedoželjna in spretna. Tu je prijazna teta Žiralda, ki hoče iz Janka narediti slastno pečenko. Skratka, zabavna predstava za vse generacije," obljubljajo v Mariboru.

Slikovitost 'nagravžnega': Le kdo, če ne Roald Dahl?
V Mestnem gledališču Ptuj se bo malo pozneje, ob 19.30, dvignila zavesa prve premiere nove sezone. Z lutkovno in igralsko predstavo Gravža po istoimenski knjigi Roalda Dahla se bo na ptujskih odrskih deskah predstavila režiserka Ivana Djilas. Igralsko zasedbo sestavljajo Iva Babič, Primož Ekart in Dunja Zupanec.

Knjiga Gravža je vse od prvega izida leta 1980 v Angliji ostala tako priljubljena, da so jo leta 1999 priredili za gledališče. Režiserka Ivana Djilas v predstavi s pomočjo kombiniranja igralcev in lutk pričara svet gnusnih ljudi, ki jim nikoli nič ni všeč.

Roald Dahl je britanski pisatelj norveškega rodu, ki je med letoma 1936 in 1945 služboval v britanskih letalskih silah. V tem času je bil tudi boksarski prvak, vojaški pilot in vojni heroj, ki je preživel letalsko nesrečo. Kot pravi filmski junak, je preživel vse mogoče avanture v Vzhodni Afriki. Zelo znane so filmske priredbe njegovih zgodb za otroke, kot sta Čarli in tovarna čokolade ter Matilda, pred dvema letoma pa so v celjskem gledališču uspešno uprizorili tudi njegove Čarovnice.

Dahl, ki je umrl leta 1990, je idejo za Gravžo dobil iz preproste želje, da bi "napisal nekaj o bradah", ker jih izrazito ni maral. V zgodbi spoznamo vse prej kot srečen in zadovoljen par: oba sta pravi 'gravži', pa ne samo na zunaj, marveč tudi navznoter polna nelepih reči. Drug drugemu počneta zlobne stvari, ki se na koncu obrnejo proti njima samima. Toda brez skrbi, zgodba se naposled konča s pozitivnim moralnim naukom.