V dvorani Miniteatra na Ljubljanskem gradu so premierno uprizorili lutkovno predstavo Dvojčka in vrag Reneja Fernandeza Santane v režiji Ane Krauthaker. Zgodba, ki izvira iz afrokubanske legende, je pripoved o rasti prijateljskega odnosa in o otroški naivnosti, pa tudi o tem, da se v svetu porušenega ravnovesja ne da živeti.

Za tokratno predstavo o dvojčkih, ki sta ukanila vraga, so si sposodili priredbo iz afrokubanske legende, ki prinaša drugačne barve sveta. Lutkovno preobleko ji je nadel Fernandez Santana, ki velja za enega najvplivnejših kubanskih avtorjev. Obenem je tudi umetniški vodja lutkovnega gledališča v kubanskem kraju Matanzas, kjer je afriška kulturna dediščina še posebej prisotna, so zapisali v Mini teatru, ki je skupaj s ŠKUC gledališčem koproducent predstave.

Dvojčka Ibo in Idobe, ki v jorubski mitologiji predstavljata eno od naravnih moči, sta v lutkovni igrici razposajena in sladkosnedna otroka, ki se podata na pot, polno pustolovščin in čarovnij. Vraga, ki je porušil naravni red in ustanovil svoje kraljestvo, lahko razorožita zato, ker sta otroško radovedna in predrzna. Ne premagata ga s silo, ampak se njuna posebna moč skriva v iznajdljivosti in šaljivi preprostosti, ta pa se zlodeja dotakne tako telesno kot umsko. Obenem je to tudi zgodba o različnosti, saj dvojčka, ki sta enaka, razmišljata vsak s svojo glavo, ter pripoved o odraščanju.

Slovenski ustvarjalni prispevek
Besedilo je poslovenila režiserka Krauthakerjeva, likovna podoba lutk, scene in kostumov je delo Maje Šubic. Pri likovni podobi lutk dvojčkov je Šubicevi pomagala Alenka Pirjevec, ki je poskrbela tudi za izdelavo lutk. Za glasbo je poskrbela Sara Železnik.

V predstavi, namenjeni otrokom, starejšim od štirih let, igrajo Vesna Jevnikar, Matevž Müller in Tomaž Gubenšek. Sceno sta izdelala Milenko Pavlović in Damjan Eržen, šiviljsko-krojaška dela pa je opravila Maja Peterlin.

Dihotomija, ki vrti svet
Delo Dvojčka in vrag je na Kubi priljubljeno in je pogosto sestavni del repertoarja lutkovnih skupin. Avtor je motive afrokubanskega patakija uporabil v lutkovni igri, ki v univerzalnem jeziku spregovori o močnih in šibkih, dobrem in zlu, grdem in lepem, redu in kaosu, vojni in miru, pameti in nevednosti. Sestavil je zgodbo o močnih, ki zaslepljeno stavijo zgolj na svojo moč in zaradi tega na koncu izgubijo.