SNG Nova Gorica bo v novi sezoni ljubiteljem gledališke umetnosti ponudil šest premier. Kot prvo je zaživelo delo hrvaškega dramatika Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi. Predstava, ki jo je tokrat režiral Dušan Jovanovič, ki se tako na slovenske odrske deske vrača po skoraj treh desetletjih.

V treh korakih v propad
Krleža je dramo v treh dejanjih Gospoda Glembajevi, ki se v eni sami noči odvije v palači Ignjata Glembaja, postavil v Zagreb v čas tik pred prvo svetovno vojno, v leto 1913. V prvem dejanju nas seznani z zgodovino družine Glembaj in njenimi nedavnimi "težavami", v drugem smo priče soočenju in spopadu med očetom Ignjatom Glembajem in njegovim sinom Leonom (ta se po enajstih letih prvič vrne domov), očitkom in razčiščevanju dolgo zamolčanih dogodkov in starih zamer ter razkritju družinskih skrivnosti. V tretjem dejanju pa nastopi drastična situacija – ob še "svežem" truplu starega Glembaja se soočita baronica Castelli Glembaj in Leone, hkrati pa se odvija finančni propad dinastije Glembaj.

Drama se odvija navznoter
V tej analitični konverzacijski drami skoraj ni zunanjega dogajanja, pa vendar nas dramatik drži neprestano v napetosti, saj osebe prihajajo do vedno globljega spoznanja in razumevanje drug drugega (ne pa tudi medsebojnega strinjanja in odobravanja), ta proces pa se odvija hkrati z gledalčevim spoznavanjem, odkrivanjem likov.

Krleža velja za eno najpomembnejših literarnih osebnosti srednje Evrope v 20. stoletju. Njegov opus je tolikšen, da mnogi o njem pišejo kot o skribomanu: ob pesniških zbirkah, dramah in romanih je objavil številne potopise, več knjig esejev, memoare, dnevniške zapise, korespondenco ter več sto gesel za Enciklopedijo Jugoslavije.

Na vrh se pride prek trupel
Posebno mesto, enega vrhov v Krleževem ustvarjanju, pomeni rodbinski ciklus o Glembajevih, zasnovan med leti 1926 in 1930. Ob dramski trilogiji Gospoda Glembajevi, V agoniji in Leda ga dopolnjuje še enajst pripovednih sestavkov, ki jih je avtor opredelil kot "novele, fragmente in literarne portrete likov iz glembajevskega kroga". Ciklus torej opisuje Glembajeve, ki so iz brezimnih cehovskih ljudi s pogoltnostjo, prevaro in zločinom prerasli v mogotce in družbeno elito, v stebre družbe. V dramski trilogiji pa Krleže ne zanima vzpon rodbine, temveč spremlja njen padec; ljudi ujame v trenutku, ko se finančna in družbena moč rodbine ruši, ko pride čas za obračun in padajo maske … Krleža v opisu tega sveta v agoniji ves čas niha med zgroženostjo in fascinacijo.

Drama, vredna uprizoritve
Tokratna uprizoritev dela Gospoda Glembajevi, ki je nastala po novem prevodu Andreja Inkreta, bo osma na slovenskih odrih. Slovenska prauprizoritev drame je bila že leta 1931 v Narodnem gledališču v Ljubljani, kar še danes velja za enega največjih vzponov v zgodovini slovenskega gledališča.

Pri predstavi so poleg 12-članskega igralskega ansambla sodelovali še dramaturginja Tea Rogelj, lektor Srečko Fišer, scenograf Marko Japelj, kostumografka Jelena Prokovič, avtor glasbe Drago Ivanuša, oblikovalec luči Samo Oblokar in avtor videa Nejc Saje. Pomembno mesto v predstavi imajo tudi glasba, scena, ki pomeni lupino pred zunanjostjo, ter video, skozi katerega so predstavljene temnejše plati protagonistov.