Igralec Radko Polič - Rac je zaigral v več kot 100 gledaliških predstavah ter prav toliko filmih in radijskih igrah. Uveljavil se je kot karizmatičen igralec z izjemnim občutkom za oblikovanje večkrat protislovne človeške usode.

Sorodna novica Poklon Radku Poliču - Racu: "Bil je nekaj posebnega, igralec velikan"

Med Slovenijo, Beogradom in Berlinom
Leta 1942 v Črnomlju rojeni Polič je profesionalno pot začel 1965 v Študentskem aktualnem gledališču, po diplomi na ljubljanski ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš, med drugim v gledališču Glej, E. P. I. Centru ter nastopal tudi na hrvaškem in srbskem govornem področju v filmu in gledališču.

Kmalu je postal član ansambla SNG-ja Drama Ljubljana, sicer pa se je njegova življenjska in ustvarjalna pot vila med rodnim krajem, Ljubljano, Beogradom in Berlinom.

Polič se je v dolgi in nadvse plodoviti karieri uveljavil kot eden najzanimivejših igralcev svojega časa. Prvo nagrado je prejel leta 1970, ko je na Borštnikovem srečanju prepričal z vlogo Baltasarja v Osvajalcu Andreja Hienga, ob tej pa še za vlogo Slobodana Begovića – Bobana v Padlih angelih. Že leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

"Prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk"
Pred natanko 20 leti je prejel še Borštnikov prstan in pet let pozneje tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat je povedal, da ga njegovo igralsko ustvarjanja spominja na peskovnik, v katerem išče košček resnice, sicer pa gre, kot je dejal, za večno "prepletanje grozljivega užitka in peklenskih muk", nadarjenost obsega le 10 do 15 odstotkov ustvarjanja vloge, vse ostalo je "težko garanje".

Nesporni prvak med prvaki
Radko Polič je "pustil značilen pečat v slovenskem gledališču s svojimi številnimi vrhunskimi upodobitvami, od Baltasarja v Hiengovem Osvajalcu do Jermana v Cankarjevih Hlapcih, od Sofoklejevega Ojdipa do Georgea v Albeejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf. Rac je s svojim življenjem in ustvarjanjem sinonim za slovensko gledališče in film. Je nesporni prvak med prvaki, ki mu prvaštvo priznavata tako strokovna kot najširša javnost," so zapisali pri Protokolu RS.