Pri novi uprizoritvi drame Draga Jančarja pod okriljem Evropske prestolnice kulture združujeta moči mariborska in ljubljanska Drama, ki jo bosta uprizorili sočasno, podobno kot sta to storili pred 27 leti. Krstno je bil Veliki briljantni valček uprizorjen leta 1985 v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana, dva dni pozneje pa v Mariboru; tokrat je ravno obratno.
Zanimivo, od tedaj nobena izmed obeh gledaliških hiš drame ni več uprizarjala, po besedah v. d. ravnatelja ljubljanske Drame Petra Sotoška Štularja pa izbor tega dela za prvo koprodukcijo dveh največjih gledaliških hiš v Sloveniji glede na zgodovino ni naključje. Koprodukcija je nov mejnik v sodelovanju, ki se bo, kot pravi direktor SNG-ja Maribor Danilo Rošker, nadaljevalo tudi v prihodnje. V Ljubljani si bo predstavo mogoče premierno ogledati 17. novembra.
Kozmos, v katerem so v središču odnosi med ljudmi
Njen avtor Drago Jančar je delo pisal v drugačnih časih, ki pa imajo z današnjimi vseeno nekaj vzporednic. "Mogoče pa ta igra, ki je bila tudi zame že igra iz zgodovine, lahko vendarle kaj pove in da misliti tudi današnjemu človeku," se je vprašal. "Dramo sem pisal v 80. letih, ki so bila čas nekega vrenja, čas, ko je šel stari svet h koncu in je prihajal nov svet, čeprav še nihče ni vedel, kakšen. Tudi danes je podobno," pravi dramatik, ki pa si vseeno ne želi prevelike politične obarvanosti predstave. "Rad bi, da bi bila ta predstava nov kozmos, znotraj katerega so odnosi med ljudmi bolj bistveni od nekega političnega ali kakršnega koli sporočila." Odnosi med ljudmi morajo biti po njegovem mnenju tudi osrednja tema pri umetnosti. "Ko se na koncu pojavi Chopin, ki zaigra Veliki briljantni valček, gre pravzaprav za odgovor na to, da je umetnost sposobna premagati tesnobo in surov neizprosen svet, v katerem smo nekoč živeli in v katerem na nek način danes spet živimo," razmišlja.
Tudi režiser Diego de Brea, ki se z uprizoritvijo po nekaj letih znova vrača v mariborsko gledališče, drame nikoli ni bral kot političnega teksta. "Nisem videl nobene manifestativnosti v njem, ampak sem se ukvarjal predvsem s tem, kaj pomeni voditi tak sistem pod pritiskom, ko dobiš pozicijo, a si marioneta znotraj tega sistema oziroma lutka v rokah neke oblasti." S svojo absurdnostjo pa je drama še danes močno aktualna.
Človek se ob glasbi dvigne
Zgodba se odvija v zavodu Svoboda osvobaja, ki skrbi za prevzgojo tistih, ki s svojimi hotenji kalijo utečeni in veljavni družbeni red. Tja je po prekrokani noči prisilno hospitaliziran Simon Veber (igra ga Vladimir Vlaškalić). Tu je nasilni bolničar Volodja (Vlado Novak), ki ga bo po hitrem postopku preobrazil v poljskega vstajnika Drohojowskega. On tudi izusti zgoraj zapisane uvodne besede in pravi, da se "človek ob glasbi dvigne".
Podobnim preobrazbam so podlegli tudi drugi varovanci zavoda - glasbenik Emerik, slikarka Ljubica, upornik Rajko, verski fanatik Savel/Pavel in drugi. Iz ansambla Drame SNG Maribor igrajo še Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Matija Stipanič, Tadej Toš, Matevž Biber, Ivica Knez, Viktor Meglič in Eva Kraš, iz ansambla ljubljanske Drame pa Gregor Baković, Alojz Svete in Vojko Zidar, medtem ko vloga Chopina pripada pianistu Jožetu Šaleju.