![Aida med Verdijevimi operami zavzema posebno mesto tudi zaradi vključevanja baletov, koračnic, mogočnih zborov in pompoznih sprevodov, pri čemer se mehki italijanski lirizem idealno spaja s spektakelskim vidikom francoske velike opere. Ob vsem zunanjem sijaju pa skladatelj ni pozabil na psihološko globino in posledično prepričljivost svojih likov, ki jih označijo nekatere najizvirnejše melodične domislice. Foto: Tiberiu Marta](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2013/11/29/65053554_aida.jpg)
![](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2013/11/29/65053557_08_b.jpg)
Starodavni Egipt je skladatelja navdihnil za nesmrtne prizore ljubezenskega hrepenenja, ljubosumja in maščevalnosti, bojevniške časti in oblastniškega spletkarjenja ter do smrti neomajne predanosti in vdanosti v usodo. Zgodbo za opero je prispeval francoski egiptolog Edouard Mariette Bey, libreto pa Antonio Ghislanzoni.
Na odru kar 200 ljudi
Ena najbolj presunljivih opernih zgodb o prepovedani, a nezadržni ljubezni med zmagovitim egipčanskim poveljnikom in zasužnjeno etiopsko princeso je nastala v koprodukciji Opere in Baleta SNG Maribor in Cankarjevega doma. Kot je povedal direktor SNG Maribor Danilo Rošker, so se za sodelovanje odločili, ker velikega zalogaja, kot je Aida, ne bi zmogli sami. Na odru se bo zvrstilo kar 200 ljudi, po besedah Roškerja, "odličen umetniški tim", poleg ansambla mariborske operne in baletne hiše še člani zbora zagrebške opere. V naslovni vlogi bo nastopila južnokorejska sopranistka Lilla Lee.
Takratno življenje je še vedno skrivnostno
Aida je nastala pod taktirko Francesca Rose, ki se ga slovensko operno občinstvo spomni iz oper Lakme in La Traviata, in v režiji Piera Francesca Maestrinija, ki je dejal, da ga je zanimalo predvsem raziskovanje takratnega življenja, ki danes kljub vsem razpoložljivim zgodovinskim virom še vedno ostaja velika skrivnost.
Scenograf je Alfredo Troisi, kostumograf Luca Dall'Alpi, oblikovalec luči Pascal Merat, koreograf Edward Clug, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, koncertni mojster Saša Olenjuk, asistentka režije Tanja Lužar.
Po novembrski mariborski premieri opera v soboto, 11. januarja, ob 19. uri premierno prihaja v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje