Mednarodno priznani in večkrat nagrajeni gledališki ustvarjalec Hugo de Ana predstave ni le režiral, ampak je prevzel tudi skrb za scenografijo, kostumografijo in oblikovanje luči. Pri režiji mu je pomagal Filippo Tonon.
Vesela vdova avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Leharja, ki jo bodo premierno uprizorili danes ob 19.30 v Veliki dvorani, je nastala v sodelovanju z gledališčem Teatro Comunale Verdi iz Padove. Orkestru bo dirigiral Simon Dvoršak. Za koreografijo je poskrbela Leda Lojodice.
V vlogi Hanne Glawari nastopa Andreja Zakonjšek Krt, grof Danilo Danilovič je Matjaž Stopinšek, občasno ju bosta zamenjala Lana Kos in Jože Vidic. Vlogo barona Mirka Zete upodablja Tomaž Kovačič, nastopajo pa še Irma Mihelič, Martin Sušnik, Danilo Kostevšek, Žiga Kasagič, Sebastijan Čelofiga, Alfonz Kodrič, Valentina Čuden, Tomaž Planinc, Terezija Potočnik, Mihael Mikluš, Mojca Potrč in Tadej Toš.
Kako zelo se je zmotil direktor Theater an der Wien, ko je leta 1905 predstavi Vesela vdova namenil precej nizek proračun, saj ni verjel, da ji lahko uspe. Že v času Leharjevega življenja je doživela okoli 300.000 ponovitev. Po enem letu je bila že v Berlinu, po dveh v Londonu, po štirih pa v Parizu, vsakič v zaporedju tudi do 800 ponovitev.
Zabavna opereta s političnim in finančnim ozadjem
Leharjeva duhovita glasbena govorica sijajno dopolni komične zaplete, ki spremljajo ljubezensko hrepenenje mlade vdove Hanne Glawari, da si najde novega življenjskega sopotnika, grofa Danila Daniloviča, z ekonomskim interesom oblasti obubožane kneževine Pontevedro. Lehar ostaja zvest operetnemu kanonu dunajske glasbene dinastije Straussovih, obenem pa je glasbeno govorico po načelu sinteze nadgradil z obširnimi in radoživimi plesnimi vložki ter govorjenimi dialogi. Najbolj značilni in priljubljeni odlomki operete zgovorno kažejo duh časa zlate secesije in tedanje visoke družbe.
Pontevedro je bila namišljena republika nekje na Balkanu. V tistem času je prišlo do velike finančne krize v Črni gori, zato se je Evropa šalila, da bo Črna gora bankrotirala. "Ne vem, ali ima morda to kaj skupnega z današnjimi časi," pojasnjuje Pionnier, ki še pravi, "da gre za zabavno predstavo, ki pa ima tudi nekaj "političnega in finančnega" ozadja.