S slovensko premiero koprodukcije Kasandra se je v Stari mestni elektrarni v Ljubljani začel 16. mednarodni gledališki festival Ex Ponto. Festival, ki letos poteka na temo družina, bo do 23. septembra na različnih prizoriščih ponudil skupaj 13 predstav, ki družino tematizirajo na vse prej kot idealiziran način.
Avtor besedila predstave ob odprtju festivala Kasandra Ljubomir Đurković je antično prerokinjo postavil v sodoben kontekst in jo povezal z liki iz antičnih tragedij, ki so v predstavi preobraženi v ženske. Režiser predstave je Slobodan Milatović. Ob Ex Pontu so koproducenti predstave Festival Teuta - novi antički teatar iz Kotorja, Festival MOT iz Skopja in Festival Infant & Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada.
Po presoji direktorja festivala Damirja Domitroviča Kosa je Kasandra s svojo vsebino in obliko idealna za začetek festivala, ki obeta vsaj še en vrhunec. V gosteh festivala bo namreč tudi kontroverzna predstava v režiji Hubsija Kramarja, ki je v sosednji Avstriji dvignila veliko prahu. Predstava Gostišče Fritzl, ki jo je spodbudila resnična zgodba o razvpiti pošasti iz mirnega avstrijskega mesteca, je brezkompromisna kritika patriarhalne družbe in njene osnovne celice, družine, v kateri se dogajajo grozodejstva, ki ostanejo v večini primerov neodkrita in nekaznovana.
"Gre za nekakšno 'medijsko pornografijo', zadovoljevanje potisnjenih nagonov nevrotičnih bralcev in gledalcev, ki se identificirajo z nasilnežem," so sporočili z Ex Ponta. Kos je povedal, da so se za razvpito predstavo dolgo dogovarjali, Ex Ponta pa se bo udeležil tudi režiser Kramar, s katerim bo potekal pogovor.
Kontroverzna poljska drama z vojno tematiko
Kos veliko stavi tudi na poljsko predstavo Pod rušo v režiji Witolda Mazurkiewicza in Janusza Oprynskega ter koprodukciji Teatra Provisorium in Kompanie Teatr. Predloga predstave je legendarna istoimenska drama Tadeusza Rozewicza, ki velja za eno najbolj kontroverznih poljskih gledaliških iger.
Pripoved o avtorjevi osebni izkušnji sodelovanja v odporniškem gibanju med 2. svetovno vojno je ob prvi uprizoritvi leta 1979 med občinstvom zbudila kritiko in ogorčenje, avtorju pa celo prinesla grožnje s smrtjo. Predstava, ki demitologizira velike teme polpretekle zgodovine, je prejela nagrado za najboljšo režijo in uprizoritev na državnem tekmovanju sodobnih dramskih uprizoritev in prvo nagrado žirije na mednarodnem festivalu malih odrov v Szczecinu.
Nenavadne predstave, nenavadna prizorišča
Letošnji festival bo, tako Kos, postregel tudi s predstavama na nenavadnih prizoriščih: srbska predstava Čarnin napev v režiji Petra Pejakovića v produkciji KulturMobila bo potekala v soboto dopoldne v največji gneči osrednje ljubljanske tržnice, v hotelu Park pa se obetajo Umazane zgodbe. Makedonsko predstavo režijsko podpisuje Sofija Ristevska, nastala pa je v produkciji hiše Nov teatar.
Za veliki finale, na zadnji festivalski dan, prihajajo v Ljubljano britanski zvezdniki The Tiger Lillies s predstavo, "ki je bolj koncert", Pesmi o skuštranem Petru in drugi krvavi verzi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje