Čehov je Višnjev vrt, ki je slovenskemu občinstvu znan kot Češnjev vrt, napisal leta 1904 v času, ki je že napovedoval velike družbeno-politične spremembe. Po besedah Tompe in romunsko-francoskega teatrologa Georgesa Banuja, ki je režiserju pomagal kot praktični dramaturg, s prispodobo o uničenju sadovnjaka in njegovi prihodnji uporabi v letoviške namene pripoveduje dramsko besedilo o prehodu iz enega v neki drugi svet.
"Zanimalo nas je spreminjanje obdobij oziroma zaključevanje določenih trenutkov v zgodovini in civilizaciji. Preskok med starim in novim, ki je včasih lahko zelo boleč, a je nujen," meni romunski režiser, sicer umetniški direktor gledališča in ustanovitelj mednarodnega gledališkega festivala v Cluju.
Navdih za mariborsko postavitev je našel v knjigi Notre theatre La Cerisaie enega najbolj cenjenih francoskih kritikov Georgesa Banuja, ki je v njej analiziral dosedanje uprizoritve tega dela. V Višnjevem vrtu vidi prispodobo za gledališče, knjigo, časopise, ki so danes v podobnem položaju kot vrt v zgodbi. "Prihaja novo obdobje, ne govorimo, da bo boljše ali slabše, bo pa vsekakor drugačno." Po besedah direktorice Drame SNG Maribor Diane Koloini gre za čudovito in tudi za naš čas zelo zgovorno besedilo, ki je v Sloveniji gledališko popularno in privlačno za širši krog občinstva
Z naslovom Višnjev vrt so nadomestili v slovenskih gledališčih razširjeni naslov Češnjev vrt, ki pa ni najbolj ustrezen. Odločili so se slediti prevodu Milana Jesiha, ki meni, da je čas za ustrezen naslov.
Predstavnica generacije, ki izginja
Posestnico Ranevsko Ljubov Andrejevno igra Ksenija Mišič, ki v svojem liku prepoznava prispodobo predstavnice sveta, ki se ne žene za denar, ampak ji je vodilo medčloveški odnos. "Mislim, da je ona res predstavnica stare generacije, enega sveta, za katerega bi se morali bati, da izginja," je povedala. "Ne samo, da je razsipna, ker ji denar nič ne pomeni, ampak je radodarna in da tudi, ko sama nima več ničesar. To se mi zdi velika kakovost človeštva, ki na žalost, kot vidimo ob krizi z begunci, izginja," je dodala.
Brata Ranevske igra gostujoči igralec Aleš Valič, po čigar mnenju je Čehov najtežji avtor za igralca. "Težko je ujeti to dvojnost, konflikt dveh svetov, ki se verjetno nikoli v zgodovini nista mogla in se najverjetneje nikoli ne bosta mogla razumeti in pomiriti med sabo," razmišlja.
Hčerko in rejenko Ranevske igrata Ana Urbanc in Nataša Matjašec Rošker, trgovca Lopahina Jermolaja Aleksejeviča, ki predstavlja drugo plat družbe, pa Kristijan Ostanek. Igrajo še Matija Stipanič, Vlado Novak, Maša Žilavec, Davor Herga, Mateja Pucko, Ivo Ban, Nejc Ropret, Viktor Meglič, Irena Mihelič in Mojca Simonič.