Avtorji priredbe besedila, režiser Belak ter Arna Hadžialjević in Anja Novak, ki v predstavi tudi nastopata, so se lotili posebnega izziva - združiti na videz nezdružljiva teksta Ajshila in Dostojevskega v novo, konkretno celoto. Ideja za predstavo izhaja iz Belakovega pomisleka, da je danes zelo problematično ali celo nemogoče na oder postaviti tragedijo; ker je v procesu vselej prisotno tipanje po preteklosti in izmuzljivi sedanjosti, to po svoje pogojuje napako. Zato si je Belak želel v Ajshilov tekst preplesti še drug tekst, ki bi se vanj zažiral in ustvaril novo tvorbo.

Tako se je po besedah Hadžialjevićeve Ajshilov del skrčil na dramske momente prihodov določenih likov do samega Prometeja, iz drame Dostojevskega pa so vpeljali vlogo Velikega inkvizitorja, "ki predstavlja rdečo nit, neko preizpraševanje, nek dialog med mlajšo in starejšo zgodovino".

Pa sploh cenimo Prometejeve darove?
Med aktualnimi temami se pojavlja vprašanje, kako se odnos ljudi do darov, ki jih prejemamo, v obliki "bodisi čudežev ali tehnologije", spreminja, je povedal Belak. Gre za vprašanja, kako živimo, kako se obnašamo in kako se lahko dobre geste popolnoma izrodijo. Hkrati pa predstava med drugim odpira vprašanje odgovornosti, zlasti odgovornosti za lastna dejanja, je dodal režiser.

Navidezno dialoška struktura predstave prinaša s seboj tujost, ker dialog, ki se v njej pojavlja, pravzaprav ni dialog. V dogajanje namreč vdirajo misli inkvizitorja, ki v Prometeju zbujajo potrebo po premisleku o samem sebi. Slika celotnega dogajanja po besedah Novakove nastane šele pri gledalcu, ko vse fragmente predstave, vse dogajanje in atmosfero, ki jo soustvarja glasba v živo v izvedbi Ane Kravanja in Sama Kutina, med seboj poveže. Hkrati pa je prav na gledalce deloma prenesena tudi vloga zbora.

Skozi prizmo Dostojevskega lahko Prometeja gledalec po besedah Hadžialjevićeve razume povsem drugače, kot ga je opisal Ajshil. V vlogi Prometeja Preudarnega bo nastopil Jose, ki je prepričan, da predstava ponuja v razmislek, kdo je danes Prometej, eden izmed Titanov, ki je z Olimpa ljudem prinesel ogenj, abecedo, številke in umetnost. Ob vlogi Prometeja kot simbola napredka se med drugim, tako Jose, pojavi tudi vprašanje, kaj gledalcu vse to, kar danes ljudje imamo, sploh pomeni.

Predstava Prometej: apologija za razklano osebnost in zbor lačnih ljudi je nastala v programu Glej, rezident!, v sklopu katerega letos ustvarja skupina G-Fart. Poleg Joseja, Novakove in Hadžialjevićeve v njej nastopajo še Klemen Janežič, Lovro Finžgar, Nejc Cijan Garlatti in Stane Tomazin. Dramaturgijo podpisuje Sara Živkovič, kostumografijo Tina Pavlović, za svetlobno "mizansceno" pa je poskrbel David Orešič.

Skupina G-Fart je v Gleju izvedla že projekt Kabare Kurac: Demoni, na začetku aprila pa pripravljajo naslednji kabaretni dogodek, ki bo naslovljen Superheroj.