V Cankarjevem domu je bila premiera gledališke monodrame Poročena s seboj, v kateri nastopa Primož Ekart, ki se v igri po predlogi Douga Wrighta, nagrajeni s Pulitzerjevo nagrado, predstavi tudi kot režiser in scenograf.

Pri predstavi o transvestitu Charlotte von Mahlsdorf, moškemu, ki se je rodil kot Lothar Berfelde (1928-2002) in se oblačil kot ženska, preživel pa je tako nacizem tretjega rajha kot totalitarizem Vzhodne Nemčije, so sodelovali še kostumografija Elena Fajt, scenografinja Tanja Radež in prevajalka Lija Pogačnik, za glasbo pa so poskrbeli Silence. Po mnenju ustvarjalcev je zgodba "eksotična in navdihujoča".

Portret brez idealiziranja
Dramski pisec in scenarist Doug Wright se je srečeval z Mahlsdorfovo v letih med 1992 in 1994. Njegova monodrama I Am My Own Wife je dramatizirani življenjepis Charlotte von Mahlsdorf, v katerem avtor zajema gradivo iz pogovorov z Mahlsdorfovo, iz njenih pisem in javno objavljenih zapisov. Drama oriše Mahlsdorfovo brez idealiziranja, so zapisali ustvarjalci in dodali: "Pred sabo imamo navdušujoč lik, žensko, ki je naredila tisto, kar je čutila, da mora storiti, da bi preživela najbrž najhujše, najbolj represivne čase moderne zgodovine."

Ogled "muzeja" strastne zbiralke
Von Mahlsdorfova je bila zbiralka najrazličnejših zvrsti fonografov in glasbe predvsem iz "Gruenderzeita", kot se je v Nemčiji imenovalo obdobje med 1870 in 1900; pa tudi pohištva iz tistega obdobja, iz katerega so počasi izginjali predmeti, povezani s takratnim načinom življenja. V igri Mahlsdorfova kot "vodnica po svojem muzeju" razkaže predmete, ki jih je ohranila. Nikoli jih ni obnavljala, vedno jih je samo ohranila take, kot so, ker je verjela, da "brazgotine časa in uporabe popolneje izpričajo zgodovino predmeta".

Po kapitulaciji in razdelitvi Nemčije Charlotte živi v Vzhodnem Berlinu. Potem ko Vzhodni Nemci postavijo Berlinski zid, mora homoseksualna skupnost Vzhodnega Berlina v ilegalo. Charlotte še naprej strastno zbira starine, živi v gejevski skupnosti, in ko se komunistična oblast v začetku šestdesetih let odloči, da bo z zemljo zravnala Mulack Ritze, restavracijo, ki je bila že v časih Wilhelma II. shajališče gejev in lezbijk, vse stvari iz restavracije prenese v klet svoje hiše-muzeja.

Drugi obraz Charlotte
Stasi, vzhodnonemška tajna policija, jo vzame na piko in Charlotte si spet rešuje kožo in svoj način življenja. Kot se izkaže pozneje, po padcu Berlinskega zidu in potem ko je Charlotte odlikoval minister za kulturo Zvezne republike Nemčije za njeno pokončno držo v represivnem sistemu, je bila Charlotte na seznamu sodelavcev tajne policije. Izdala naj bi dobrega prijatelja, verjetno tudi ljubimca, prav tako zbiralca starin, ki je kmalu zatem zaradi razmer v zaporu umrl.

Drama je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado za dramatiko 2004, saj je ogromno gradiva strnila in strukturirala v med seboj povezano in dramsko učinkovito gledališko besedilo.