Predstava Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je premierno zaživela v Kulturnem domu v Gorici, kjer so predvsem tisti najmlajši obiskovalci gledališča prek pravljice, ki jo je zapisala Mjuta Povasnica, spoznali ljudsko tradicijo Benečije. Režijo je prevzel Marko Sosič, interpretira pa jo Vesna Hrovatin. Scenografija, lutke in maske so delo likovne ustvarjalke Luise Tomasetig, Aleksander Ipavec pa se je podpisal pod glasbeno kuliso.

Očarljiva iskrenost beneških dolin
Olgica in mavrica, poetična lutkovna igra o iskanju sreče, gledalce popelje na potovanje v iskanje drobnih izraznih sredstev, ki jih je mogoče najti v bogati dediščini beneškega leposlovnega izročila. Kot je pojasnil režiser Marko Sosič, je skušal pri ustvarjanju predstave z manjšimi, a hkrati pomenljivimi izraznimi sredstvi poustvariti magičnost preprostosti in očarljivost iskrenosti, ki jo nosijo v sebi beneške doline.

Zgodba o iskanju sreče
Pravljica pripoveduje zgodbo o deklici Olgici, ki živi daleč med hribi in dolinami, kjer teče reka Nadiža. In ko se nekega dne po nevihti na nebu izriše mavrica, pove babica Olgici, da tisti, ki se odpravi pod mavrični most do drugega konca mavrice, najde pod zemljo velik zaklad. Vendar pa je tisti kraj tako daleč, da še nikomur ni uspelo priti tja. Najprej se odločita zaklad poiskati Olgičina brata, ki hitita in hitita, da bi našla zaklad, a se po neuspelem poskusu kaj kmalu vrneta domov.

Tako se v svet odpravi tudi Olgica, ki na poti sreča Jablano, Krušno peč in Miško, za katere si vsakokrat vzame čas in jim pomaga. In čeprav jo na poti ovira še Čarovnica, ki jo zapre v hišo, uspe deklici s pomočjo novih prijateljev in mavrice najti zaklad, ki ga prinese domov in tako se nikomur ni treba več odpraviti v svet.