Doganjanje v Kamplu je postavljeno na enega od beneških trgov. Foto: Slovensko Stalno gledališče Trst
Doganjanje v Kamplu je postavljeno na enega od beneških trgov. Foto: Slovensko Stalno gledališče Trst
Ljubezenske prigode in nezgode so večna tema tudi za na oder. Foto: Slovensko Stalno gledališče Trst
Goldonijev Kampel so prvič uprizorili leta 1756 v Benetkah. Foto: Slovensko Stalno gledališče Trst

Komična mojstrovina Carla Goldonija Kampel (Campiello) je zaživela v režiji Zijaha A. Sokolovića in prevodu Sergeja Verča na odru tržaškega Kulturnega doma. Ljubezenske zgodbe in spori v skupnosti preprostih in skromnih ljudi na enem malih beneških trgov so tema komedije, ki so jo prvič uprizorili leta 1756 v gledališču San Luca.



V Benetke se bodo preselili ...
V glavnih vlogah so občinstvo v kostumih Svetlane Vizintin zabavali Lučka Počkaj, Maja Blagovič, Nikla Petruška Panizon, Minu Kjuder, Lara Komar, Maja Gal Štromar, Primož Forte, Danijel Malalan, Gregor Geč, Janko Petrovec, Stojan Colja, Vladimir Jurc in drugi. Bosanski režiser Zijah A. Sokolovič je poskrbel tudi za scenografijo, oblikovanje luči pa je bilo v rokah Petra Korošica.

Odvetnik Goldoni je postal dramatik
Carlo Goldoni se je rodil v Benetkah leta 1707 in že od mladih nog je kazal veliko naklonjenost do gledališča. Po očetovi smrti, oče ga je usmerjal v pravo, se je bil prisiljen vzdrževati z odvetniškim poklicem. Potovanja po Italiji so ga pripeljala tudi v Milano, kjer so nastali njegovi prvi dramski teksti. Spoznal je vodjo gledališke družbe Giuseppa Irmerja ter mu sledil v Benetke, kjer je začel delovati za njegovo gledališče, San Samuele.

Goldoni je takrat postavil temelje svojega stila in reforme gledališča - postopno je opuščal konvencije improvizacije, mask in drugih stereotipov baročnega gledališča. Priznaval je, da je vedno črpal iz dveh knjig - Svet in gledališče, iz katerih se je naučil dojemati in na sceni učinkovito uprizarjati prirodnost. Mojstrski primer tega stila je tudi Kampel.

Najbolj se je proslavil s komedijami
Sodeloval je z različnimi gledališči, sodelovanje z gledališčem San Luca Antonia Vendramina pa se je začelo leta 1753. Nastale so komedije Campiello, Grobijani, Počitniška trilogija, Sior Todero Brontolon, Primorske zdrahe in druge. Goldoni se je leta 1762 preselil v Pariz, kjer je sprejel ponudbo gledališča Comédie italienne. Skušal se je prilagoditi željam francoske publike, hkrati pa je poučeval italijanski jezik na dvoru. Umrl je februarja leta 1793.