Pred sklepno predstavo, ki si jo je bilo mogoče ogledati v ljubljanskih Križankah, je umetniški vodja in direktor festivala Darko Brlek izrazil zadovoljstvo nad obdržanjem enakega števila obiskovalcev kot lansko leto, kljub osvežitvi programa, ki ga bodo izvajali tudi v prihodnje. Balet Mikisa Teodorakisa, ki je popestril tudi lanskoletni LPF, je na oder postavil koreograf in režiser Lorca Massine, v glavnih vlogah pa se predstavljata Sergiu Moga (Zorba) in Anton Bogov (John).

Pridružili so se jima še Alenka Laufer (Marina), Marina Krasnova (Hortense) in Edward Clug (Yorgos), za sceno je poskrbel Janez Rotman, kostumi pa so delo Lea Kulaša.

Teodorakisovo iskanje korenin
Avtor baleta Mikisa Teodorakisa se je lahko šele po težki mladosti, ki sta jo zaznamovali nemška okupacija grške domovine in državljanska vojna, posvetil glasbi in končal študij kompozicije pri Olivieru Messiaenu v Parizu. V svojem ustvarjanju se je vrnil h koreninam grške ljudske glasbe, kakršna je tudi glasba za film Grk Zorba, ki jo je napisal leta 1964.

Njegovo ustvarjanje obsega vse vrste glasbenih zvrtsi, posebno mesto pa pripada baletu Grk Zorba iz leta 1988, ki temelji na istoimenskem romanu Nikosa Kazantzakisa in na hollywoodskem filmu, v kateri je zaigral Anthony Quinn.

Poletja še ni konec ...
S predstavo festival ne bo povsem zaprl svojih vrat, saj so na programu še koncert ob 15-letnici skupine Šukar, Slovenska popevka, koncert skupine Terrafolk in simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter dve razstavi na Ljubljanskem gradu.

Kaj je ponudil 53. LPF?
Od 4. julija se je na letošnjem festivalu zvrstilo 59 dogodkov, trije so odpadli. Vse prireditve poletja, ki so združene pod imenom Festival Ljubljana 2005, kot so Slovenski glasbeni dnevi, Dnevi šansonov in nekaj razstav, pa so dosegle število 73.

Več kot 50.000 ljudi si je ogledalo nastope prek 3.000 umetnikov iz 21 držav. Festival je odprl Bolšoj teater s predstavo Sergeja Prokofjeva Ognjeni angel, ki se bo po Brlekovih besedah vrnil avgusta 2007 z novo postavitvijo opere Boris Godunov.

Potreba po novi dvorani?
Natančnen znesek stroškov letošnjega festivala naj bi bil znan čez mesec dni, številka pa naj bi se vrtela okoli 400 milijonov tolarjev. Prihodek od prodaje vstopnic predstavlja 20,25 odstotka, 25,7 odstotka je prispevala Mestna občina Ljubljana, 1,5 odstotka ministrstvo za kulturo, sponzorski in donatorski deleži znašajo 31,25 odstotka, drugi prihodki Festivala Ljubljana, kot je oddajanje prireditvenih prostorov, pa bodo zapolnili 21,3 odstotka proračuna.

Brlek je ponovno pudaril, da Ljubljana potrebuje še eno dvorano, ki po njegovem mnenju ni potrebna zgolj zaradi festivala, ampak tudi za prestolnico kot tako.