Na okrogli mizi so opozorili tudi na pogosto pomanjkanje kakovosti pri lutkovnih predstavah, predvsem tistih, ki so narejene zgolj zaradi zaslužka. Seveda pa obstajajo tudi take, ki so na visoki umetniški ravni. Foto:
Na okrogli mizi so opozorili tudi na pogosto pomanjkanje kakovosti pri lutkovnih predstavah, predvsem tistih, ki so narejene zgolj zaradi zaslužka. Seveda pa obstajajo tudi take, ki so na visoki umetniški ravni. Foto:
Silvan Omerzu, z nagrado Prešernovega sklada nagrajeni lutkar, meni, da potrebujemo več ljudi, ki bi se usposobili na področju lutkarstva. Foto: Galerija Lek

Veliko časa so na okrogli mizi, ki je potekala v okviru češkega tedna v mariborskem lutkovnem gledališču, posvetili vprašanju, kaj lutkarstvo sploh je.

Več alternativnega, manj klasičnega lutkarstva
Češki režiser Marek Bečka je pojasnil, da je na Češkem klasično lutkarstvo v upadu. Po drugi strani pa je v porastu alternativno gledališče, ki vidi lutko le kot eno izmed gledaliških zvrsti in izraznih možnosti. "Lutk je v lutkovnem gledališču vedno manj. Kot pedagoga me to zelo skrbi, kot lutkar pa sem vesel, saj imam vedno manj konkurence," je razložil Bečka.

Selektorica lutkovnega bienala Amelia Kraigher je opozorila na pogosto pomanjkanje kakovosti pri lutkovnih predstavah, predvsem tistih, ki se igrajo po otroških vrtcih in so narejene zgolj z zaslužkom v mislih, umetniška raven pa je mnogokrat ustvarjalcem nepomembna. "Lutkovna produkcija v Sloveniji je zelo raznolika. A obstaja množica skupin, ki mislijo, da je za lutkovno predstavo dovolj že to, da vzameš v roke lutko," je pojasnila Kraigherjeva.

Rešitev: samostojna katedra za lutkarstvo?
Lutkovni ustvarjalec Silvan Omerzu težave ne vidi v amaterskih gledališčih, temveč v selekciji kakovosti. Povedal je, da je tradicija lutkarstva v Sloveniji manjša kot na Češkem, saj se nikoli nismo posvečali izobraževanju, nikoli ni bilo dovolj spodbud in podpore za kakovosten študij. "Potrebujemo več ljudi, ki bi se usposobili prav za ta poklic. Predstave so lahko različne, a treba je znati osnove. Ko pridem v lutkovno gledališče, pričakujem, da bodo znali animirati," je mogočo rešitev omenil Omerzu.

Ljubljanska akademija za gledališče, radio, film in televizijo je s prehodom na bolonjski način študija že uvedla predmet lutkarstvo, za katerega vlada veliko zanimanje. Tomaž Gubenšek z AGRFT-ja meni, da prihajajo boljši časi: "Stvari se počasi premikajo naprej. Naša želja je, da bi imeli samostojno katedro za lutkarstvo, a trenutno to zaradi prostorske stiske ni mogoče." Rešitev Gubenšek vidi v načrtih za združitev treh akademij v skupno institucijo. Napredek in priložnost za razvoj domačega lutkarstva so tudi novi in sodobni prostori Lutkovnega gledališča Maribor, ki so olajšali delo lutkarjem in omogočili širitev programskih vsebin.