Foto: EPA
Foto: EPA

"Srečen konec ni, ko nihče ne umre. Srečen konec je, ko umrejo zlobni ljudje, ko umrejo tisti, ki si zaslužijo smrt. Očarani smo nad tragično smrtjo velikega, osrednjega lika," je Žižek povedal pred premiero, kot piše na spletni strani gledališča. Krstno bodo predstavo uprizorili nocoj v zagrebškem HNK-ju.

Kot ločen del razbitega vrča
"Moja zamisel je bila preprosta: obravnavati Sofoklejevo različico kot ločen del razbitega vrča in ga dopolniti z drugimi drobci v upanju, da bo skozi ta proces mogoče spoznati nekaj resnice,"
je o drami še dejal Žižek.

V HNK-ju pa so zapisali, da "sistematična analiza Evrope kot današnjega sistema odpira pogled na krizo evra, begunsko krizo, brexit, politiko zategovanja pasu, zaostrovanje mejnih režimov, postavljanje ograj in izolacijo, različne infiltracije in lažne novice – pogled na svet, v katerem obstoji grožnja po razpadu Evrope."

Kakšna (in katera?) Antigona bi lahko pravično (objektivno) presodila pogojevanja našega časa?

Slavoj Žižek

Z vseevropskim odgovorom se želi gledališki večer z Antigono zoperstaviti temu zloveščemu scenariju. Žižek se ukvarja z vprašanjem: "Kakšna (in katera?) Antigona bi lahko pravično (objektivno) presodila pogojevanja našega časa?

Vprašanje grožnje globalnega terorizma
Režijo je prevzela Angela Richter, nemška gledališčnica hrvaških korenin. Antigona je njena prva režija na Hrvaškem. Predstavo si je zamislila kot filozofski in politični eksperiment, "ki bo odprl vprašanje grožnje globalnega terorizma", je zapisala hrvaška tiskovna agencija Hina. Režiserka je sicer leta 2006 v Hamburgu ustanovila gledališče Fleet Street, danes pa je stalna režiserka kölnskega gledališča.

Antigono igra Iva Mihalić, njena sestra Ismena bo Luca Anić, Kreonta bo zaigral Mislav Čavajda, Hajmona Filip Vidović, glasnika Silvio Vovk, Barbara Vicković je prevzela vlogo zborovodje, prvakinja Alma Prica pa bo igrala v vlogi preroka Tejreziasa. Zbor sestavljajo Vanja Matujec, Alen Šalinović, Kristijan Potočki, Tesa Litvan in Tin Rožman.

Predstavo odlikuje tehnično zahtevna scenografija, ki jo pripravlja Peter Baur z videoumetnikom Jonasom Linkom. V središču je t. i. čarobna kocka, ki jo je navdihnil zborovodja s stavkom, "kot da se bogovi igrajo z nami, ko je povedana življenjska zgodba, opazimo, na koliko mestih bi se lahko odvila drugače".