Ena od teh je Otroka reke, ki je na odru zaživela le enkrat, leta 1962, v produkciji Odra 57 in režiji Tarasa Kermaunerja.

Otroka reke izpovedujeta ljubezensko zgodbo para, ki ga iz popolnosti zlitja vržejo eksistencialne okoliščine iskanja notranje izpolnitve onkraj ljubezenskega čustva. Zdi se, da kljub osrednjemu intimističnemu jedru, ki se napaja iz Zajčevega pesemskega cikla Dva, drama ni zgolj ljubezenska, temveč spregovori tudi o bivanjskih okoliščinah, zgodovini in civilizaciji, saj Reka in Dan v danih razmerah svojega življenjskega okolja ne zmoreta ohraniti notranje svobode.

Sorodna novica 90 let bi praznoval Dane Zajc, "kot britev oster pesnik duhovno izpraznjenega sveta"

Obenem se Zajc v tej drami veliko ukvarja z vprašanjem človekove vrednosti glede na njegovo končnost. "Nikjer ni odrešitve za človeka," je verz, ki odzvanja še dolgo po branju, je ob bralni uprizoritvi zapisala Eva Kraševec.

Spomnila je še, da je delo Otroka reke Zajčeva prva drama, v kateri je pesnik najbolj izpovedno čisto ter strukturno skladno združil svoj metaforični svet z dramsko govorico. "Poleg Strniševega Samoroga pomeni svojevrsten prelom v slovenski dramski pisavi," je menila. In prav lirski značaj Zajčeve dramatike, ki je velik uprizoritveni zalogaj in je na prvi pogled morda lažje ubesedljiva kot uprizorljiva, po besedah Eve Kraševec ponuja odlično izhodišče prav za predstavitev v obliki zvočne drame. Poleg na odru Križank leta 1962 v Kermaunerjevi režiji je sicer drama Otroka reke leta 1992 zaživela še v radijski predelavi Igorja Likarja.

Tokrat so dramo studijsko posneli Janez Škof, Maja Končar, Zvone Hribar, Vanja Plut, Eva Jesenovec, Gorazd Logar, Klemen Janežič, Valter Dragan in Vojko Zidar. Lektor je bil Arko, snemalec, montažer in avtor glasbe Jurij Alič, asistentki režije pa Gaja Pöschl in Špela Šinigoj.

Projekt snemanja zvočnih dram v interpretaciji igralk in igralcev dramskega ansambla sponzorsko podpira Nova Ljubljanska banka in s tem omogoča brezplačno dostopnost posnetkov vsem ljubiteljem kulture, piše v sporočilu za javnost.

Spodbujanje svežih odrskih uprizoritev
S platformo Zvočne drame želi SNG Drama Ljubljana ustvariti zvočno knjižnico dramske klasike, ki bo na voljo vsem zainteresiranim poslušalcem, od strokovne javnosti do ljubiteljev slovenske dramatike, in ne nazadnje tudi ranljivim skupinam. Eden od pomembnih ciljev pa je tudi spodbujanje svežih odrskih uprizoritev skozi platformo na novo prebranih in posnetih dram, so še zapisali v Drami.

Prva sezona Zvočnih dram v središče postavlja Zajčevo dramatiko. Tako kot so v Drami napovedali pred mesecem, nameravajo v letošnji sezoni posneti vsaj še tri njegove drame, v naslednjih sezonah pa se bodo posvetili tudi drugim slovenskim, tako starejšim kot novejšim dramam.