V ljubljanski Drami so pripravili prvo slovensko uprizoritev komorne igre Ahasver v režiji Ivane Djilas. Ahasver mladega ruskega dramatika Vasilija Sigareva ponuja pogled na rusko stvarnost iz ruske province, ki nikakor ni isti kot pogled na Rusijo iz prestolnice.

Po televizorju še videorekorder
Zgodba se dogaja v današnjem času v nekem ruskem predmestju. V majhnem stanovanju družina praznuje, ker se je izgubljeni sin Andrej po sedmih letih vrnil iz zapora - vanj se je "vselil", ko je bil star samo 15 let. Medtem si je njegov oče Batja privoščil nakup barvnega televizorja z daljinskim upravljalnikom, ki ga ne da iz rok. Batja načrtuje tudi nakup videorekorderja, saj dve pornografski kaseti že ima. Andrejev svak Genja je med služenjem na jedrski podmornici zaradi izpostavljenosti sevanju izgubil lase in potenco, njegova žena Svetka pa se že leta odloča, da si bo s prostitucijo omogočila imenitno življenje. A vse, kar zmore, je ponujanje spolnih uslug Genjevemu stričku Ediku, lokalnemu mafijcu …

Tranzicija je bila prehuda
Sedemletni Ljonka, ki z vodno pištolo ustrahuje vse v družini, ker jih ima za zgube, sploh ni Genjev sin. To ni družina, ki se je je Andrej sedem let spominjal in po njej hrepenel. Njegovi sorodniki so popolnoma spremenjeni, postali so egoisti, ki se ne poslušajo med seboj. In medtem ko je bil v zaporu, se je zunaj zgodila tranzicija, ki se v odmaknjeni uralski Rusiji odraža drugače kot v svetovljanski Moskvi.

Režiserka Djilasova je hotela na odru prikazati resnično krutost, a ne le na način "gledališke" krutosti. Želela je, da pa pri tem ostane tudi poezija, hrepenenje in želja po lepem, ki jo Sigarev izraža v besedilu. V glavnih vlogah se predstavljajo Gregor Baković, Maja Končar, Janez Škof, Nina Valič, Boris Mihalj in Jurij Zrnec. Scenografija je delo Branka Hojnika, kostumografka predstave je Jelena Prokovič, avtor glasbe pa Boštjan Gombač.