Predstavo XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX - a situation for dancing sta prvič odplesali februarja letos v Dance Theater Workshopu v New Yorku, njunemu "koreografskemu pogovoru" pa je bilo tako mogoče prisluhniti še v Ljubljani. Obiskovalci so z Livingstonovo in Kravasovo prehodili štiri etape, v katerih sta se plesalki preobrazili iz skoraj deških protagonistk v zmanipulirani punčki z bohotnimi ženskimi oblinami, s čimer želita predstaviti svoje pojmovanje zla in njegovih oblik.

Tudi slabe razmere za delo so zlo
Plesalki v predstavi razkrivata, da so ena od oblik zla tudi razmere, v katerih sta delali, saj sta pred tremi leti, ko sta projekt začeli, delali večinoma na daljavo, kar ni način, ki bi bil najlažji. Posledice nosijo tudi gledalci, saj jih predstava zaradi ponavljanja preprostega gibalnega gradiva, ki se je lahko razvilo na daljavo in ki tovrstno delo ponazarja, včasih iritira.

Od deškosti do bohotnosti
Najzahtevnejši za plesalki in obiskovalce je prvi del, Even Steven / Celo Steven, skozi katerega se Livingstonova in Kravasova sprehajata z nadzorovanimi enostavnimi baletnimi koraki v črnem trikoju in beli majici, vtis ubogljive deškosti pa stopnjujejo kratko postriženi lasje in potrpežljivost v očeh.

Mary's Dance / Maryjin ples, s katerim se predstava izteče, ponudi povsem drugačno podobo plesalk: v bujnih oblinah, odetih v svetleči lateks, deklic iz uvoda skorajda ni spoznati. A z novo podobo se nastopajoči ne enačita, ampak z njo le poudarjata podobo, ki jo družba nadeva ženski. Zmanipulirani punčki na kratkotrajnost opozarjata z občasnim zlivanjem vode in premikanjem po navlaženih tleh, s čimer ustvarjata cikcakaste linije.