Drevi ob 19. uri se bo Kosovelovi sobi odvil pogovor s priznanim prevajalcem Ludwigom Hartingerjem, ki ga bo pospremilo odprtje razstave del študentov ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), ki bo na ogled do 31. oktobra.

Sorodna novica Prevajalska nagrada za prepesnitev Srečka Kosovela v nemščino

Kosovelova spominska soba je od leta 1976 urejena v stavbi, v kateri se je pesnik rodi, torej v stavbi stare sežanske osnovne šole oziroma sedanje Ljudske univerze Sežana. Spominska soba v drugem nadstropju je bila leta 2014 ob praznovanju 110. obletnice pesnikovega rojstva prenovljena in danes poleg razstave ponuja tudi različne dogodke.

Žepno knjigo prevodov s polnim naslovom OFFEN.02; ausgewählte Gedichte und Gedanken von Srečko Kosovel je letos izdalo Društvo Konstruktivist. Knjigo v izboru in uredništvu Mateje Kralj iz Kosovelove spominske sobe je oblikoval Simon Kastelic. Prevajalec Hartinger je sicer lani prejel nagrado Fabjana Hafnerja za najboljši prevod zadnjih treh let iz slovenskega v nemški jezik, ki mu jo je prinesel prevod Kosovelovih pesmi, združenih v zbirki Mein Gedicht ist mein Gesicht: Invention einer orphischen Landschaft.

"Zahtevan je bil poudarek na eksperimentu"
Razstava študentov ljubljanskega ALUO-ja je nastala pod mentorstvom profesorjev Eduarda Čehovina in Radovana Jenka, na njej pa se predstavljajo Tina Dernovšek, Nia Gombač, Mojca Krivec, Natalia Linowska, Amalia Podgórska, Eva Popit, Urban Šelj, Magdalena Štibohar, Žiga Vavričuk, Anže Zajc in Nik Leban. Na ogled bodo postavljene izbrane študijske naloge 2. letnika magistrskega študija smeri grafično oblikovanje, ki so v zimskem semestru 2023/24 nastale pri študijskem projektu Srečko Kosovel (1904–2026), 120 let.

"Osnovni namen projekta je bil zaznamovati 120. obletnico, naloga pa je zajemala avtorsko interpretiranje izbrane poetične vsebine v mediju knjige (knjiga kot 3D-objekt oz. kako daleč lahko pomaknemo njeno obliko), oblikovanje izbranega konsa v 3D-prostoru in oblikovanje jubilejnega plakata. Zahtevan je bil poudarek na eksperimentu," so o razstavi zapisali na ALUO-ju.

Srečko Kosovel se je rodil 18. marca 1904 v Sežani. Kmalu po rojstvu se je družina preselila v Tomaj, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1916 se je vpisal na realko v Ljubljani ter se po maturi odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Umrl je po hudi bolezni 27. maja 1926 v Tomaju. Čeprav je bil star komaj 22 let, je njegova literarna zapuščina izjemno velika in je deležna prevodov v več tujih jezikov.

Ustvarjanje v krogu umetnikov slovenske avantgarde
Najprej je pesnil pod vplivom moderne, zlasti impresionizma, ter opeval motive, kot so kraška pokrajina, mati in smrt. Ker se velik del njegovega ustvarjanja nanaša na Kras, se ga je prijela tudi oznaka lirik Krasa. Pozneje se je usmeril k ekspresionizmu in se pesniško izražal o družbenih krivicah, usodi Evrope in revoluciji. Ustvarjal je v krogu umetnikov slovenske avantgarde na začetku preteklega stoletja, v katerem so bili še Ferdo Delak, Avgust Černigoj, Josip Vidmar, Anton Podbevšek in Marij Kogoj. Povezani so bili tudi prek avantgardističnih revij Tank in Trije labodi, ki sta nastali iz želje umetnikov po lastnih glasilih.

Med Kosovelove prelomnejše spadajo t. i. konstruktivistične pesmi, konsi, ki so izšle v zbirki Integrali. V teh kompozicijsko zasnovanih pesmih je uresničil idejo, da sta vsebina in oblika ena celota. Na njegovo ustvarjanje je močno vplivala tudi filozofija, a je pisal tudi za otroke.