"Knjige so lahko gradniki in dajejo smisel mnogim mladim generacijam," je ob razstavljeni slovenski produkciji povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Tokrat je bolonjski festival potekal enainšestdesetič. Slovenci smo tam prisotni že od začetka, saj je bila na prvem festivalu zastopana Kristina Brenk. Brenk je bila tudi nacionalna junakinja, saj je med drugo svetovno vojno po prihodu iz zaporov svoje domovanje (Mirje 4 v Ljubljani) ponudila za skladišče ter pribežališče za otroke partizanov, ilegalcev in zapornikov.

Mladinska knjiga, ki je bila v šestdesetih letih predvsem po zaslugi Kristine Brenk in Zorke Peršič zelo mednarodno aktivna, je sodelovala že na prvem sejmu v Bologni, ki se ga je leta 1964 udeležilo 44 razstavljavcev. Sejem takrat še ni bil na sejmišču, ampak v samem središču mesta, na elitni lokaciji palače na osrednjem trgu Piazza Maggiore.

Frankfurt je pomagal Bologni
Na tokratnem sejmu, ki ga je obiskala Meta Česnik, je bilo predstavljenih 59 slovenskih avtorjev. K vidnosti Slovenije je pripomogla tudi razstava slovenske ilustracije, ki je bila tik ob vhodu. Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK), ki je bdela nad slovensko predstavitvijo, je dejala, da je k vidnosti Slovenije v Bologni pripomoglo, "da je bila Slovenija pol leta pred tem častna gostja v Frankfurtu, saj smo umeščeni na svetovni zemljevid veliko bolj, kot smo bili prej".

Benetke slavijo Marca Pola
Dobrih 150 kilometrov od Bologne so oddaljene Benetke, rojstni kraj Marca Pola. Sicer obstajajo tudi teorije o drugih krajih rojstva, več virov omenja dalmatinski izvor, konkretneje Korčulo. Obstajajo pa tudi teorije, da je bil rojen v Carigradu. Vendar ga Benetke letos slavijo. Ob 700. obletnici njegove smrti so v Doževi palači pripravili veliko razstavo, ki jo je obiskala Nataša Mihelič. Polo je kar 25 let potoval po Orientu in Aziji, njegova knjiga Potovanja Marca Pola pa je Evropi ponudila vpogled v ’eksotične’ vzhodne dežele.

Aktualna razstava ima tudi slovenski prispevek. To je vezenina Zorana Mušiča iz leta 1951 z naslovom Potovanja Marca Pola, ki jo je razstavi posodil Muzej ladjedelništva iz italijanskega Tržiča. Nekoč je krasila dnevni salon prvega razreda luksuzne čezoceanske potniške ladje Augustus. Vidimo karavane s konjički, ki potujejo prek gričevnatih pokrajin in po morju v barki ter tako motivno ostajajo v svetu Mušičevega slikarstva. To Mušičevo delo so uvrstili tudi na naslovnico razstavnega kataloga.

Impresionisti – nekoč zasmehovani, danes dosegajo vrtoglave cene
Prav danes je 150. obletnica prve razstave impresionistov. Ta umetnost je v svojem času razburjala, saj je kršila dotlej uveljavljena pravila. Pozorna je bila predvsem na svetlobo in zagovarjala svobodne poteze s čopičem, ki so morale biti hitro izvedene, da so ujele trenutek prave svetlobi. Impresionisti, o katerih se je pozanimala Uršula Ana Mrežar, so zapustili atelje in se odpravili v naravo oziroma, lahko bi rekli, na teren. Pri tem jim je pomagala tudi železniška infrastruktura. Prva železniška linija v Franciji je začela delovati leta 1827, do druge polovice 19. stoletja pa je pokrivala že večji del Francije.

Slike impresionistov danes dosegajo milijonske cene, manjša dela pa lahko dobite tudi že za 1000 evrov. Dela slovenskih impresionistov seveda takšnih cen ne dosegajo, čeprav so nekakšen slovenski mit. Grohar, Jama, Jakopič in Sternen in še predvsem Jakopič, ki je bil tudi izjemen organizator na področju kulture, danes veljajo za dragoceno kulturno dediščino, čeprav so bili ’za časom’. Za Francozi so zamujali za 30 let in tudi tedaj najprej niso bili dobro sprejeti.

Podrobneje o napovedanih temah sledi v Osmem dnevu ob 21.40.