To je bilo eno od vprašanj, ki jih je sebi in sogovornikom, igralki Mileni Zupančič, antropologinji in klasični filologinji dr. Svetlani Slapšak, gledališkemu režiserju Janezu Pipanu in filozofu dr. Gregorju Modru zastavila urednica in voditeljica oddaje Panoptikum, ki bo na sporedu na prvem programu Televizije Slovenija danes ob 22.45.

Obsesivna tema slovenske misli
Bilo je že zapisano, da naj bi bila Antigona obsesivna tema slovenske misli, še posebej filozofije, od 60. let dalje. V tej luči lahko med drugim vidimo ukvarjanje dr. Slavoja Žižka s to temo pa tudi domnevo sodelujočega v oddaji dr. Modra, ki je misel zapisal na začetku svoje zadnje knjige, "da se je človeštvo znašlo v položaju, ko se mora na novo iznajti ali propasti. In da je ta naloga, povezana z Antigono". Tu velja navesti opombo avtorice oddaje Nine Jerman, ki je tudi eno od izhodišč razprave: »Katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se soočamo z velikimi dilemami sodobnega sveta? Kaj nam danes lahko pove Sofoklesova in kaj Smoletova Antigona? Zakaj je pomembno tvegati?"

Kaj se/bi se svet lahko naučil od Antigone?
Retrospektivno se nam čas Hladne vojne lahko zdi celo precej urejen, čeprav so divjale krute vojne na obrobju, kot denimo vietnamska, vendar je danes videti, da je pravica do dostojnega pokopa odvzeta več ljudem kot kadar koli prej. Pa naj niti ne načnemo vprašanja: kam z vsemi ruševinami po svetu. V poraženi Nemčiji v drugi svetovni vojni so iz njih zgradili hribe, drugod so našli druge rešitve. A pogled na razsulo v Ukrajini in Gazi ter da sploh ne pomislimo na bojišča, o katerih mediji preprosto ne poročajo, pušča malo prostora za trezne špekulacije. Na to lahko navežemo tudi eno od izhodiščnih vprašanj Nine Jerman: katero politično in etično nalogo Antigone si velja zapomniti danes, ko se soočamo z velikimi dilemami sodobnega sveta?

Z ozirom na oddajo omenimo še: "V oddaji bo objavljen tudi intervju z gledališko režiserko Meto Hočevar, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja na povabilo vodstva festivala Dunajski slavnostni tedni na oder postavila Antigono, ki je nastala po dramski predlogi Dušana Jovanovića."

Velikokrat se idealistično govori o starogrški demokraciji. V razumevanju današnje demokracije je to bolj kot ne mit. Kot izpostavi Nina Jerman: "Antigona postavi ključno vprašanje: Zakaj ženska ne more predlagati novega zakona?"

Njena sogovornica dr. Svetlana Slapšak pa poudari: "Antigona je od ohranjenih atiških tragedij najbolj provokativno politična. In njena recepcija je bila vedno v glavnem politična."

V resnici je bila Antigona, del Treh tebanskih dram, v vsakem času razumljena drugače, vedno je bila v svoji strasti, pokopati brata Polinejka, tista, ki je sledila etiki, in ne splošno sprejetim konvencijam. Seveda je bil to čas, ko je bil posameznik obravnavan drugače. Čas, ko je svet še živel 'skupaj z bogovi', a vendar je Antigona, tudi zato, ker je drama o njej – tako dr. Svetlana Slapšak – od ohranjenih atiških tragedij najbolj provokativno politična, izvrstno izhodišče za razpravo Nine Jerman s sogovorniki.