Silba Ljutak je absolventka na zagrebški Fakulteti za hrvaške študije, dela tudi kot prostovoljka pri društvu Modri telefon in se uči integrativne psihoterapije, poleg tega pa piše tudi poezijo. "Včasih se mi zdi nenavadno reči, da sem pesnica, a pred kratkim je izšla moja prva knjiga," pravi Silba Ljutak, ki je za svoj prvenec prejela tudi hrvaško nagrado za mlade pesnike goran v letu 2024. Prvo pesem je sicer napisala že na začetku osnovne šole, ob tem pa je pisala tudi zgodbice. "To so bili poskusi proze, ki niso bili najuspešnejši, a sem se zabavala v domišljijskem svetu. Nato nekaj časa nisem pisala, ob koncu srednje šole pa sem začela pisati pesmi v angleščini," razloži.

"Pri angleščini sem bila najboljša v razredu in mislila sem si, da nihče ne bo vedel, kaj pišem. Seveda so razumeli, a mi je bilo nekako lažje. V tistem obdobju sem se lažje izražala v angleščini," pojasnjuje Silba Ljutak. Takrat je sanjarila tudi o selitvi v Avstralijo. "A ta ideja ni bila resnična. Zdaj, kot sem odrasla, si ne želim živeti v tujini. Izobražujem se na Hrvaškem in nekoč bi rada delala kot zasebna terapevtka, pri čemer je jezik pomemben," je dejala. Z odraščanjem ji je pri pisanju poezije postal ljubši hrvaški jezik. "V poeziji mi hrvaščina zveni veliko lepše in intimneje," je dejala mlada pesnica, ki si želi ostati, ustvarjati in objavljati na Hrvaškem.

"Rekla bi, da sta moji glavni temi ljubezen in rast. Pogosto ne gre za romantično ljubezen, ampak za prijateljsko, starševsko, vse oblike ljubezni, pogosto do samega sebe. Pri vseh pesmih, ki sem jih doslej napisala, naj so bile objavljene ali ne, sprva nisem nameravala pisati o rasti in razvoju, a sem opazila, da se vsaka pesem dotakne tega. Začne se na neki točki, nato pa po korakih doseže naslednjo razvojno fazo," je dejala o svojem ustvarjanju.

Njena prva knjiga ima naslov Hiša na otoku, v središču pa je problematika neenakosti med spoloma. "Nisem hotela, da bi bil naslov dolg in zapleten, ampak da bi v človeku porodil podobo v mislih in ga tako pritegnil," je pojasnila svojo izbiro. Poleg poezije se Silba Ljutak ukvarja tudi s fotografijo, eden izmed trenutkov, ki jih je ujela v svoj objektiv, pa krasi tudi naslovnico njene nagrajene pesniške zbirke.

Glavni motiv za odseljevanje mladih je finančno stanje

Hrvaška se sicer spopada z odseljevanjem prebivalcev, večinoma mladih. "Na začetku so bežali nizkokvalificirani delavci, natakarji, gradbeni delavci in ljudje s podobnimi poklici. Zdaj primanjkuje vseh kadrov, najbolj pa nizkokvalificiranih. Ti so odšli prvi, ker tu niso videli priložnosti. Visokokvalificirani so še, a tudi teh primanjkuje. Pred sedmimi leti je bila brezposelnost zelo visoka, zdaj pa primanjkuje ljudi in delovno silo uvažamo, priseljenci zapolnjujejo prazna delovna mesta," je posledice opisal hrvaški novinar Boris Abramović.

"Ljudje, zlasti mladi, mislijo, da je v tujini bolje, da so plače višje in je več možnosti za napredovanje. Zadnje čase, predvsem po koronski krizi, je velika težava stanovanjska problematika, ne le za mlade, tudi za družine in starejše občane. Najemnine so visoke, mladi si jih ne morejo privoščiti, zato opravljajo tudi več del in delajo ob študiju," pa trenutno stanje opisuje politologinja Ivana Badžek.

"Gotovo je glavni motiv za odhod finančno stanje," o odseljevanju mladih meni Silba Ljutak. "Mislijo, da bo drugje finančno stanje boljše. Ali je res tako ali ne, ne morem reči. Včasih pomislim, da bi kot psihologinja morda nekje imela višjo plačo. Vendar zame denar nikoli ni bil na prvem mestu. Menim, da lahko tu s svojim poklicem dobro živim," ocenjuje. "Rada bi le delala, kar imam rada, za to pa imam na Hrvaškem veliko možnosti," pravi in dodaja, da bi se v tujino odselila, če na Hrvaškem res ne bi našla pravih priložnosti, a da to nikoli ne bi bila njena prva izbira.