"Na Akademiji v Ljubljani je več prostorov za vajo. Boljši inštrumenti, boljši klavirji in več priložnosti za nastope. Tukaj sem samo sedem mesecev, pa sem bil že na štirih avdicijah in sem dobil priložnost za nastop z orkestrom, kar je bila prelepa izkušnja. Na žalost tega v Beogradu ne bi mogel imeti," Univerzo v Beogradu in Univerzo v Ljubljani primerja Momčilo Petrović. Je eden izmed 1.645 rednih študentov iz držav nekdanje Jugoslavije na Univerzi v Ljubljani. Tem je treba prišteti še 163 študentov, ki so v tem šolskem letu v Ljubljani na študijski izmenjavi. Največ jih je iz Hrvaške (505), Makedonije (500), Bosne in Hercegovine (404), Srbije (124) in Kosova (64).

Štiriindvajsetletni pianist Momčilo Petrović je pred slabim letom rodni Beograd zamenjal z Ljubljano. Za selitev se je odločil, ko je tudi njegov mentor Aleksandar Serdar zapustil glasbeno akademijo v Beogradu in odšel predavat v Ljubljano, pa tudi zaradi boljših pogojev dela.
Mesto prilagojeno študentom

Momčilo je navdušen nad ugodnostmi, ki jih nudi študij in življenje v Ljubljani. "Vse je zelo dobro organizirano. Zelo mi je všeč sistem študentske prehrane z boni. Na splošno je vse prilagojeno študentom. Mislim, da sta Ljubljana in Slovenija fantastičen kraj in sicer zaradi ogromno kulturnih dogodkov. Pogosto prihajajo vrhunski umetniki iz vsega sveta."
Vadi pet ur na dan
Ne glede na številne prijatelje in bogato kulturno življenje, ki ga Ljubljana nudi, ta pianist, ki klavir igra od svojega šestega leta, največ časa preživi izpolnjujoč svojo strast za glasbo. "Glasba je vsekakor moje življenje; je absolutno osrednja stvar v mojem življenju in vse se oblikuje okoli nje. Vadim pet ur dnevno, pred nastopi še več."

Na začetku ni bilo lahko
Čeprav je imel na začetku težave z jezikom, s komunikacijo ni imel težav. Tam, kjer obstaja želja za komunikacijo, ljudje vedno najdejo način za sporazumevanje, meni.
"Ko sem prišel sem, sem se moral s sostanovalcem včasih pogovarjati po angleško. Čeprav sta naša jezika podobna, je še vedno veliko različnih besed. Na začetku je bilo težko, ampak počasi, besedo za besedo, sem začel napredovati pri učenju slovenščine, pa tudi on se je naučil nekaj srbskih besed."

Ostati ali se vrniti?
Čeprav se je dobro znašel, Momčilo vseeno pogreša družino, prijatelje in rojstni kraj. Kljub temu bi rad ostal v Ljubljani kar najdlje kot bo to mogoče. "Tukaj mi je res lepo. Zelo lepo so me sprejeli kolegi in na splošno mladi, ter profesorji na fakulteti. Res se dobro počutim. Vsekakor bi bilo lepo tukaj ostati, rad bi ostal. Ne glede na to, ali se bo to zgodilo ali ne, pa mi bo ta čas ostal v zelo lepem spominu, o tem sem prepričan."

Beograd ni samo turbofolk
Za vse tiste, ki imajo namen obiskati Beograd, ima Momčilo nekaj nasvetov, predvsem za tiste, ki jih ne zanima izključno nočno življenje in turbo folk glasba na splavih. "Turbofolk je na žalost v zadnjem času postal edini imidž Beograda. Dobro, ne edini, zato pa najbolj poznan. Vsekakor je to velika turistična atrakcija in mladi množično prihajajo zaradi tega v Beograd. Nam, pravim Beograjčanom je iskreno žal, da je tako. Beograd lahko ponudi mnogo drugih lepih doživetij, kot je Kalemegdanska trdnjava ali donavski pomol. To so zares prelepi kraji, da ne govorim o Avali in Košutnjaku."
"Cajke" ali klasika?
Momčilo, ne glede na glasbene afinitete svoje generacije najraje igra romantične Chopinove kompozicije in meni, da mora za velika dela klasičnih mojstrov vsak v svojem življenju najti vsaj malo časa. „Zdaj živimo v drugem času. Ne živi se več na isti način, kot takrat, ko so nastajala dela velikih klasičnih mojstrov. Glavni namen glasbe in umetnosti na splošno ni več dvigovanje kulturne zavesti, ampak zabava. Vseeno bo vedno obstajala potreba ljudi za dela Tzaikovskega ali Dostojevskega. Ta dela so aktualna za vse čase."
Momčilo Petrović, virtuoz mlade generacije je za svoje delo dobil tudi veliko nagrad, mesto Ljubljana pa je z njim pridobilo talent, ki se ga plača obdržati. Prisluhnete mu lahko tukaj.