V pesmi se Superman pritožuje, ker ne bo mogel imeti otrok s svojo ljubljeno Lois Lane. Navdih za pesem je Nabokov dobil, ko je videl naslovnico 16. številke stripa, na kateri Clark Kent in Lois Lane v mestnem parku zreta v kip Supermana. Z naslovnice je pesnik vzel tudi misel Lois Lane o tem, kako čudovit je Superman, ki se pojavi na koncu pesmi.

Nabokov je pesem, ki po navedbah The Guardiana vključuje tudi namige na Shakespearovega Hamleta, leta 1942 poslal uredniku New Yorkerja. Andrej Babikov je ob objavi v reviji Times Literary Supplement pojasnil, da je ruski pisatelj pesem poslal približno dve leti za tem, ko se je iz Francije preselil v ZDA.

V pismu prosil za ustrezen honorar
V spremnem pismu, ki ga je poslal uredniku, je Nabokov zapisal, da ima težave pri prilagajanju svojega pisanja v angleščino, ki je zanj nov jezik, in da je pesem v sredi morebiti nekoliko "tvegana".

Kljub temu pa je urednika prosil, če bi mu zanjo lahko na podlagi imena, ki si ga je kot pisatelj ustvaril v Rusiji, preden je državo zapustil, namenili primeren honorar.

A urednik Charles Pearce je njegovo prošnjo zavrnil z besedami, da se pri reviji strinjajo, da pesmi večina njihovih bralcev ne bi razumela.

Ena prvih pesmi o superjunaku ostala neobjavljena
Pearce se po besedah Babikova najbrž ni zavedal, da zavrača eno prvih pesmi, ki so bile napisane o Supermanu, prav tako pa se ni zavedal, da bo pesem ostala neobjavljena.

Po drugi strani pa ni mogel predvideti niti tega, da bo, zahvaljujoč Loliti, ki jo je Nabokov v angleščini izdal leta 1955, njegov dopisovalec postal eden najbolj znanih avtorjev 20. stoletja. Babikov je pesem odkril v knjižnici redkih knjig in rokopisov univerze Yale, v kateri je bila shranjena skoraj 80 let, še piše The Guardian.