Po treh letih obnov danes za javnost vrata znova odpira Vila Torlonia – pravzaprav zaklonišče, ki si ga je v štiridesetih letih pod njo dal urediti fašistični voditelj Benito Mussolini.

Mussolini, ki je bil na oblasti med letoma 1922 in 1943, je dal bunker zgraditi za primer zračnega napada. Gradbena dela so se začela leta 1942, vendar ga fašistični voditelj nikoli ni imel priložnost uporabljati, saj ob njegovem strmoglavljenju z oblasti leta 1943 še ni bil dokončan.

"To je bil zelo dobro izpeljan projekt, ki nam pomaga iz različnih zornih kotov razumeti resnično situacijo bunkerja, a tudi bombardiranj. K sreči tega bunkerja ni uporabljal Mussolini, ki je bil s položaja odstranjen julija 1943, pač pa prebivalci Rima," je ob ponovnem odprtju komentiral župan Roberto Gualtieri.

Bunker je bil prvotno vinska klet pod vilo na razkošnem posestvu, ki je pripadala eni izmed rimskih plemiških družin, ki pa jo je Mussolini razlastil, da bi si tam uredil rezidenco. V njej je živel z ženo Rachele in njunimi štirimi otroki: to so bili Edda, Vittorio, Buno, Romano in najmlajša Anna Maria. Prvi del razstave je posvečen življenju družine Mussolini v vili pred vojno: zabave, uradni sprejemi, partije tenisa, jahanje.

Po predelavi vinske kleti je Mussolini na posesti dodal še en bunker in se lotil tretjega, ki pa ga ni več imel časa dokončati.

Bunker, ki je bil skopan šest metrov pod zemljo, je dolg 55 metrov in ima devet sob, ki so bile opremljene s telefoni, prezračevalnim sistemom in protivlomnimi vrati.

Potopitvena izkušnja vojne
V uradnih načrtih vile bunker ni bil vrisan, tako da so ga mestne oblasti odkopale šele leta 2011, med obnovitvenimi deli na temeljih vile.

Vojno podobo bunkerja so rekonstruirali s pomočjo arhivskih fotografij; bunker je postal prostor za avdiovizualno instalacijo, ki naj bi obiskovalce vrnila v štirideseta leta.

Obisk hoče biti potopitvena izkušnja, ki poustvari izkušnjo zračnega napada za ljudi, skrite pod zemljo. "To odprtje nam omogoča, da od znotraj spoznamo še eno plat rimske zgodovine," je komentiral Gualtieri. "Spoznali bomo ne samo življenje Mussolinija in njegove družine, ampak tudi grozote vojne, ki jih multimedijske tehnologije lahko nazorno poustvarijo." V samem bunkerju tako ni projekcij, da je večji poudarek na arhitekturni zasnovi zgradbe, poustvarijo pa zračni napad – vključno z glasnim tuljenjem siren in tresenjem tal.