Kot so sporočili iz muzeja Auschwitz-Birkenau, ki deluje na mestu nekdanjega istoimenskega nemškega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča, je največ zanimanja za spomine preživelih, zgodovinske raziskave in poučne knjige.

Publikacije so razdeljene v devet kategorij, ki so na voljo v glavnem meniju. Sem med drugim sodijo pričevanja preživelih, zgodovinske študije, albumi, izobraževalna serija Glasovi spomina in auschwiške študije, v katerih se objavljajo nove zgodovinske raziskave. Po besedah vodje muzejske založbe Jadwige Pinderska-Lech je spletna stran "pripravljena tako, da lahko vsakdo, ki ga zanima zgodovina nemškega nacističnega taborišča Auschwitz, enostavno in hitro najde vse potrebne informacije, pa naj gre za nove objave ali knjige, ki so med bralci najbolj priljubljene".

Najzanimivejše publikacije na voljo v več kot 20 jezikih
"Spominski muzej ne sme molčati, saj bi bila to zmaga za tretji rajh. Najmočnejši je glas žrtev. Danes so naše številne publikacije v mnogo jezikih na voljo tudi v obliki e-knjig. Verjamem, da bomo tako dosegli vse ljudi, za katere je spomin, tudi najtežji, najtrajnejši temelj povojnega sveta," pa je poudaril direktor muzeja Piotr M. A. Cywinski.

Muzejska založba, ki je bila ustanovljena pred več kot 60 leti, je do danes izdala več kot 400 naslovov. Ob spomini preživelih pod njenim okriljem izhajajo tudi znanstvene in izobraževalne študije ter sociološke in filozofske publikacije. Večina jih je prevedenih v številne jezike, najzanimivejše pa so na voljo v več kot 20 jezikih. Kolikor je razvidno s spletne knjigarne, ta vsaj za zdaj ne vključuje nobene izdaje v slovenskem jeziku.

Muzej tudi v pripravah na novo stalno razstavo
Sicer v muzeju pripravljajo novo stalno razstavo, ki bo na ogled v prvih nadstropjih šestih zgodovinskih blokov nekdanjega taborišča, a bo postavitev dokončana šele leta 2030. Predtem potekajo še oblikovalska in konservatorska dela v zgodovinskih stavbah ter potrebna arheološka dela.

V zgodovino zapisan 27. januar, dan osvoboditve taborišča
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti pobili več kot milijon ljudi, zadnje še tik pred osvoboditvijo taborišča, 27. januarja 1945, ko so vojaki sovjetske Rdeče armade osvobodili taboriščnike. Ta datum je postal mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.

Večina tamkajšnjih internirancev je umrla v plinskih celicah. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov. Približno 58.000 taboriščnikov so nacisti tik pred osvoboditvijo taborišča med umikom poslali na "pohod smrti", kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča znotraj meja Nemčije.

V Auschwitz-Birkenau deportiranih več kot 2300 Slovencev
Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz (poljsko Oświęcim) prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

V Auschwitz-Birkenau je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB-ja s Prevalj in iz Gorenjske, prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.