Relikvije svojega velikega predhodnika so si vzeli za spomin znanstveniki in zgodovinarji na pogrebni slovesnosti, ki so jo priredili šele 95 let po Galilejevi smrti, leta 1737. Znanstveni zgodovinar Giovanni Targioni Tozzetti se je v opisu pogreba spominjal, kako težko se je uprl skušnjavi, da ne bi vzel lobanje, ki je nekoč pripadala tako izrednemu geniju.

Novico o najdbi so ta teden oznanili v firenškem Muzeju znanstvene zgodovine. Prst in vretence so kmalu po odstranitvi mumificirali in ju shranili v muzejih v Firencah in Padovi, preostale relikvije pa so potovale od enega zbiralca do drugega, vse dokler niso izginile leta 1905. Kot so sporočili iz firenškega muzeja, so zdaj vsi deli končno najdeni, glede na zgodovinske vire pa ni nobenega dvoma o njihovi avtentičnosti. Izgubljene prste in zob je na nedavni dražbi, kjer so predmete ponujali kot neidentificirane predmete v leseni škatlici iz 17. stoletja, kupil neimenovani zbiralec.

Muzej v Firencah je trenutno zaprt zaradi obnove, a na začetku bližajočega se novega leta znova odpira vrata pod imenom Galilejev muzej. Ob tej priložnosti bodo znova najdene relikvije očeta moderne astronomije tudi ponosno razstavili.

400 let Galilejevega teleskopa
Galileo Galilej, rojen leta 1564 v Pisi, se je s svojimi študijami zapisal med začetnike moderne znanosti, matematike in zlasti astronomije. Letos mineva natanko 400 let, odkar je Galilej slišal govorice o nizozemskem izdelovalcu očal in njegovem izumu naprave, ki na videz približa zelo oddaljene predmete. Danes rečemo takšni napravi teleskop. Galilej se je odločil, da bo izdelal lastni teleskop in po 24 urah številnih poskusov mu je uspelo izdelati napravo, ki je trikrat povečala opazovane predmete. Pozneje je po nekoliko izboljšavah izdelal teleskop z desetkratno povečavo.

Po skoraj sto letih v posvečeni zemlji
Galileo Galilej je umrl 8. januarja leta 1642 v Arcetriju pri Firencah. A kot rečeno, je na primeren pogreb čakal skoraj sto let. Toliko časa so namreč cerkvene avtoritete prepovedovale pokop njegovega telesa v posvečeno zemljo, saj so njegove teorije o tem, da so zvezde pravzaprav Jupitrovi sateliti, ki krožijo okoli planeta, in da Zemlja ni središče vesolja, imeli za krivoverne. Inkvizicija ga je uradno obtožila herezije, a je bil oproščen vseh obtožb, pri tem pa opozorjen, da naj ne uči Kopernikovih naukov.

Galileo Galilej je danes pokopan v grobnici v firenški cerkvi Santa Croce, veliki znanstvenik pa leži nasproti nič manjšega velikana, enega od renesančnih 'uomo univesale', Michelangela.