Razstava o človeku, ki ga danes svet šteje za očeta moderne astronomije, saj je vztrajno skušal dokazati, da se Sonce ne vrti okoli Zemlje, ampak ravno obratno, je posvečena 400. obletnici dela tega velikega Italijana.

Veliko temeljnih raziskav o povezanosti Sonca in Zemlje je že pred njim opravil Nikolaj Kopernik, Galilej pa je bil tisti, ki mu je uspelo s svojimi pripomočki teorijo tudi dokazati. Cerkev oziroma takratni papež Janez Pavel II. je šele leta 1992 razglasil, da se je prva motila in da katoličani niso sovražni do znanosti.

V Vatikanu bodo na ogled njegovi pripomočki in zapiski, v katere si je zapisoval svoje misli. Razstava bo odprta do januarja.