V Mestnem gledališču Ptuj bodo novo gledališko sezono danes odprli s premierno uprizoritvijo avtorske predstave Dina Pešuta in Jerneja Lorencija Pohorski bataljon. Predstava, ki jo je Lorenci tudi režiral, je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim, kjer jo bodo prvič uprizorili 8. januarja, na dan padca borcev bataljona.

Gre za prvo sodelovanje med ptujskim gledališčem in Mestnim gledališčem ljubljanskim, direktor ptujskega Peter Srpčič pa je ob tem poudaril, da se predstava ne ukvarja s politiko – se pa ukvarja z vojno, torej nečim, česar si noben razumen človek ne more želeti.

"Pohorski bataljon" je metafora za ekstremno izkušnjo
Lorenci se s tem projektom vrača k motivu demoničnega zla vojne in človekovega trpljenja v vojni. Uprizoritev je v izhodišču naslonil na zgodbo poslednjih dni Pohorskega bataljona, tudi z ambicijo gledališkega preizpraševanja mehanizmov in posledic strašne uničevalne vojne, ki ta hip divja v Evropi, v naši neposredni bližini.

Pred premiero je povedal, da v uprizoritvi pravzaprav sploh ne gre za Pohorski bataljon, pač pa za ekstremno izkušnjo v ekstremnih okoliščinah, kjer so vladali strah, lakota, mraz, smrad in trupla, in ni bilo stvari, ki jih danes jemljemo za samoumevne – ni bilo kuhinje, stranišča, postelje, televizije, medmrežja, telefona, jogurta ali brezglutenskega burgerja.

"Ni ničesar, kar je zame oziroma za nas povsem samoumevno in vsakdanje. Pa vendar sodimo. Sodimo ves čas. Čeprav nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod nam torej pravica, da sodimo? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušamo predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da nehamo soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčimo?" se sprašuje režiser in soavtor predstave.

Vojna je po njegovih besedah v zadnjih desetletjih znova postala redna spremljevalka naših življenj, za zdaj predvsem v obliki neposrednih prenosov po televiziji, tako da smo se eksplicitnih prizorov groze in uničenja kar nekako navadili. Vseeno pa si ne znamo predstavljati, kakšna je resnična izkušnja vojne in kako je, ko ostaneš brez zavetja, hrane, osnovnega človeškega dostojanstva in na begu.

Zgodba, ki ne izpostavlja individualnih vlog
Igralsko zasedbo sestavljajo Mojca Funkl, Mirjam Korbar, Nina Rakovec, Lara Wolf, Branko Jordan, Primož Pirnat, Matej Puc, Lotos Šparovec, Gaber Trseglav, Gašper Lovrec in Jure Rajšp. Za dramaturgijo je poskrbel Dino Pešut, za scenografijo Branko Hojnik, za kostume Belinda Radulović, avtor glasbe pa je Branko Rožman.

"Ne bi izpostavljal posameznih vlog, prav tako ni naš namen soditi niti dajati kakršnih koli odgovorov, pač pa postavljati vprašanja. Naš namen je pošteno, spoštljivo in dostojanstveno povedati zgodbo o Pohorskem bataljonu," je pred premiero povedal Lotos V. Šparovec, ki v predstavi sicer upodablja vlogo očeta Alfonza Šarha, ki je na Osankarici padel skupaj s svojimi tremi sinovi.