"Igra zame ni delo. Ko igram, se počutim, kot da se vračam na igrišče, kjer smo se s prijatelji zabavali z igranjem ravbarjev in žandarjev, kavbojev in Indijancev. Pozneje pa sem bil cesar, šef policije, zobozdravnik," je po pisanju portala Radia France Internationale (RFI) nekoč dejal Claude Brasseur s svojim značilnim hripavim glasom.

Igralca, ki je nastopil v skoraj 110 filmih, je bilo med drugim mogoče videti v priljubljeni komediji La Boum (Zabava) v letu 1980, v katerem je odigral znamenito vlogo očeta glavne protagonistke, ki jo je upodobila Sophie Marceau. Med bolj priljubljenimi komedijami, v katerih je nastopil, je tudi Camping (Kampiranje) iz leta 2006, v katerem je zaigral v vlogi na svoj prostor v kampu zelo navezanega dopustnika.

Godard, Costa-Gavras in Truffaut
Sodeloval je tudi z velikimi režiserskimi imeni: z Jean-Lucom Godardom v filmu Bande à part (Banda obstrancev, 1964), s Costa-Gavrasom v Un homme de trop (Človek preveč, 1967) in Françoisom Truffautom v Une belle fille comme moi (Lepotica, kot sem jaz, 1972).

Prvega cezarja je prejel leta 1977 za najboljšega igralca v stranski vlogi za komedijo Un éléphant ça trompe énormément (Če skače slon čez plot), tri leta pozneje mu je film La guerre des polices (Policijska vojna) prinesel še cezarja za najboljšega igralca.

Claude Brasseur je na svet prišel kot Claude Espinasse 15. junija 1936 v Neuilly-sur-Seine v bližini Pariza. Bil je edini sin Pierra Brasseurja in Odette Joyeux, slavnega igralskega para, ki se je ločil kmalu po njegovem rojstvu. Tako kot njegov oče, ki je izhajal iz dinastije umetnikov, je prevzel priimek svoje babice.

Veliki Hemingway v vlogi botra malega Clauda
Njegov boter je bil ameriški pisatelj Ernest Hemingway, mali Claude pa je v otroštvu imel priložnost spoznati slavne osebnosti, kot so bili Maria Casarès, Jean Vilar, Louis Jouvet in Jean-Paul Sartre, ki so prihajali na obisk. Vendar njegovo otroštvo ni bilo prav prijetno, saj kot je zapisal v svoji avtobiografiji Merci! (Hvala!, 2014): "Nikoli nisem poznal ljubezni svojih staršev. Nikoli nista skrbela zame".

Po precej kaotičnem šolanju je postal pomočnik fotografa pri reviji Paris-Match, preden je leta 1955 prvič stopil na oder v predstavi Judas (Juda) po besedilu Marcela Pagnola. Leto pozneje ga je bilo mogoče prvič videti v filmu, in sicer v Le Pays d'où je viens (Država, iz katere prihajam) v režiji Marcela Carnéja.

S priljubljeno serijo do širokega občinstva
Naslovna vloga v priljubljeni televizijski seriji Les nouvelles aventures de Vidocq (Nove Vidocqove aventure), ki so jo snemali med letoma 1971 in 1973, pa je bila tista, ki je Claudu Brasseurju prinesla široko prepoznavnost, še piše RFI.

Na odrskih deskah se je najbolj proslavil s predstavo Le dîner de cons (Butec na večerji) Francisa Vebra, ki je krstno uprizoritev doživela v letu 1993.

Do zmage v sovoznikovem sedežu
Onkraj filma in gledališča je bil Claude Brasseur ne le velik ljubitelj avtomobilov, temveč se je večkrat udeležil tudi relija Pariz–Dakar (danes znanega pod krajšim imenom Dakar). Leta 1983 je na tem reliju celo zmagal kot sovoznik Jackyja Ickxa.

Od leta 1970 je bil poročen z Michèle Cambon, s katero imata sina Alexandra Brasseurja, ki je prav tako dejaven kot igralec.

Claude Brasseur je umrl v torek, 22. decembra, vzrok smrti pa za zdaj še ni znan.