In kot se spodobi za tako dejavne glasbenike, kot so Einstürzende Neubauten, so ob tej okrogli obletnici poslušalstvo počastili s svežim albumom. Darilo je toliko dragocenejše, saj od leta 2007, v katerem je izšel album Alles Wieder Offen, niso objavili nobenega studijskega materiala. Leta 2014 je izšla plošča Lament, ki je nastala po naročilu belgijske regije Flamske ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne, s tem projektom so Neubautni izvedli tudi vrhunski koncert v Kinu Šiška. In tudi posamični člani so v vmesnem času nanizali kar nekaj izdaj, pri čemer sta tako Blixa Bargeld kot Alexander Hacke z različnimi projekti in sodelavci večkrat nastopila prav tako v Kinu Šiška.

Zgodba albuma Alles in Allem je tako rekoč psihogeografsko raziskovanje Berlina, predvsem njegovega zahodnega dela, saj je bil bend ustanovljen tam seveda še v času, ko je mesto delil zid. Tako se poslušalec skozi album sprehodi tudi med lokacijami, od katerih so se nekatere znašle tudi v naslovih nekaterih pesmi – Landwehrkanal in Grazer Damm ter okrožje Wedding in znamenito letališče Tempelhof.

Seveda Neubautni 21. stoletja – torej gospodje v šestem ali sedmem desetletju življenja – ne brskajo več po odpadni kovinski šari za potrebe izdelovanja svojih zvočil, ki so bila ob souporabi električnih orodij nekdaj značilna zanje. Vsa leta pa razpolagajo tudi s sempli iz svoje neizčrpne zakladnice terenskih posnetkov in preprosto posnetkov tudi najnenavadnejših zvenov, izvabljenih iz različnih kosov kovine, ter še zmeraj s svojimi kdaj na novo ustvarjenimi zvočili.

Elemente te svoje zvočne tradicije, ki jih je ustoličila kot osrednje hrupne eksperimentalce, na svežem albumu mojstrsko uporabljajo kot spremljevalce pogosto popolnoma blagozvočnih linij klasičnega nabora instrumentov. Pravzaprav so že s koncem 90. let preteklega stoletja krenili na pot vse večje sofisticiranosti. Sicer ne moremo neizpodbitno trditi, da je nujno vse, kar je prišlo z njihovega naslova skozi vsa ta leta, vselej pomenilo neprekosljiv ustvarjalni presežek. Vendarle pa z večino stvaritev dokazujejo, da obvladujejo koreografijo, ki jih vodi skozi ustvarjalno življenje, in to z vsemi njenimi premenami vred.

Nujno je omeniti še Bargeldov vokal, pozneje se bomo seveda posvetili še besedilom. Znano je, da si je psevdonim Bargeld (kar sicer v nemščini pomeni gotovino) nadel po slikarju, pesniku in družbenem aktivistu Johannesu Theodoru Baargeldu, ki je po prvi svetovni vojni z Maxom Ernstom in še nekaj somišljeniki ustanovil nemško dadaistično gibanje. Bargeld, nekoč neprekosljiv kričač – kar na koncertih občasno dokaže, da še zmeraj je – je prvorazredni performer in tako ga lahko danes opišemo kot sofisticiranega vokalista z žlahtnim smislom za humor. Ob njem je občasno na volkalu Hacke, sicer pa ima večinoma vlogo basista, N. U. Unruh in Rudolf Moser sta zaslužna za tolkalno arhitekturo ter Jochen Arbeit za blage kitarske linije.

Album Alles in Allem je nastal s pomočjo množičnega financiranja, med predpriprave za snemanje je spadala tudi Bargeldova vzpostavitev stika z naključno izbranimi donatorji iz tujine. Pozval jih je, da ga seznanijo z nekimi določenimi besedami ali frazami po lastni izbiri, ki jih je nato vključil v besedilo uvodne pesmi. Album tako odpre poudarjeno ritmična in pravzaprav najposkočnejša od deseterice skladb, naslovljena Ten Grand Goldie, ki prek prav tako igrivega besedila tudi z uporabo teh izposojenih besed oziroma fraz odraža Berlin kot nenehno spreminjajoče se mesto. Mesto, nekdaj še bistveno bolj svobodnega duha, ki še posebej poudarjeno v zadnjem desetletju goltajo apetiti gentrifikacije.

Vendar že druga pesem Am Landwehrkanal ubere počasnejši tempo, kar velja tudi za preostalih osem, ki ji sledijo. Dobrih 10 kilometrov dolg kanal iz naslova pesmi teče skozi Berlin vzporedno z reko Spree in se je večkrat zapisal v zgodovino mesta. Med drugim so v ta kanal po usmrtitvi leta 1919 odvrgli truplo Rose Luxemburg, ki je bilo v njegovi strugi najdeno šele nekaj mesecev pozneje. Tudi besedilo pesmi omenja Roso, sicer pa gre za žalostinko nekoga, ki se zdaj, sedeč sam na obrežju, spominja očitno precej oddaljenih časov ob tem kanalu, prebitih tudi v dvoje. Pesem dela še toliko bolj nostalgična njena izvedba, saj je zapeta v ljudski tradiciji, ko glavnemu pevcu na nekaterih mestih pritegnejo še drugi glasovi. Vendar besedilo prinaša pomenljiv verz, ki pravi: "Wir hatten 1000 Ideen, und alle war'n gut", torej "Imeli smo (oz. imela sva) 1000 idej in vse so bile dobre". Kot da bi se v njem odslikavalo teh 40 skrajno pestrih in vselej nekaj presežnega iščočih let Einstürzende Neubauten.

In medtem ko Möbliertes Lied (slov. S pohištvom opremljena pesem) odlikuje predvsem njeno besedilo, saj pesem pretvarja v osmišljen bivalni prostor, ki poslušalca vabi, da se vrača vanj, pa se naslednja Zivilisatorisches Missgeschick (slov. Civilizacijski polom) najbolj od vseh z albuma vrača k zgodnjemu izrazu zasedbe. Pesem preide od uvodnega tovarniškega zvočenja, prek otožnega deklamiranja na nežno klaviatursko podlago in nato do udarne vrnitve k uvodnemu naboru zvokov. Vendar se ti zvoki tokrat ne umaknejo vokalu, temveč še dodatno kovinsko obogateni mantrično spodbujajo vse večjo psihotičnost vokala, ki s skromnim naborom besed dopoveduje poslušalcu, da "že dolgo, dolgo, dolgo, dolgo ne / živimo tukaj / nič več".

Naslovna pesem Alles in Allem (slov. Vse v vsem) kljub začetni razpršenosti predstavlja dramatični vrhunec albuma, dosežen predvsem z Bargeldovim doživetim podajanjem besedila ob filmsko zasanjano zveneči spremljavi. Ploščo sklene Tempelhof, najbolj atmosferična od vseh pesmi, v kateri se naš naš protagonist, ki nas je vodil skozi Berlin, znajde – in tudi izgubi – sam ponoči na nič več delujočem letališču iz naslova. Njegov pritajeno pripovedujoč vokal je minimalistično pospremljen zgolj z nežnimi zvoki čela in harfe.

Plošča Alles in Allem je nedvomno odlično premišljeno dodelana celota. Ne le zaradi svojega koncepta, ki na besedilni ravni povezuje pesmi, temveč deseterica izbranih pesmi zares tvori album v klasičnem pomenu besede, na katerem je vse smiselno odmerjeno in umeščeno. Ob vsej bohotnosti melodij in aranžmajev uspevajo Neubautni na prav prefinjen način ohranjati svoj industrialni izvor ter tako nadaljujejo svojevrstno raziskovanje sveta zvokovja.

Glede na to, da so kljub izvrstnemu studijskemu delu vendarle zasedba, ki jo je nujno doživeti tudi v živo, za konec omenimo še, da je bila ob izidu albuma načrtovana turneja, naslovljena The Year of the Rat Tour (slov. Turneja leta podgane). Vendar je bila večina datumov zaradi znanih razmer prestavljena na naslednje leto, in tako je album Alles in Allem nenadejano dobil tudi vlogo obliža za blaženje odtegnitvenih simptomov.

*V prevodu: Vse v vsem.