To zbiranje je z lanskim vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik, ob tem pa je postalo tudi primer dobre prakse ohranjanja kulture dediščine EU-ja in ga bodo nadaljevali tudi v prihodnosti.

Vodja projektov na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor) Klemen Klinar je na današnji spletni novinarski konferenci dejal, da so vsa leta raziskovanja hišnih imen in dela z ljudmi ter strokovnimi institucijami z lanskim vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine dobila krono.

Projekt pa ni omejen zgolj na Zgornjo Gorenjsko, saj je vstopil tudi že na območje osrednje Slovenije. V občinah Trzin, Vodice in Komenda so zbiranje praktično že končali, projekt pa bodo letos nadaljevali v občinah Mengeš in Medvode. Nepokrita ostajajo še nekatera območja na Gorenjskem, na primer v Mestni občini Kranj. Direktorica Ragorja Eva Štravs Podlogar je na današnji konferenci povedala, da si želijo projekt razširiti na območje celotne Slovenije.

Evidentiranje starih hišnih imen ne stane veliko
Zanimanje za projekt je precej veliko, vendar se občine pogosteje odločajo za infrastrukturne projekte, je poudaril Klinar. Ob tem je dejal, da projekti evidentiranja hišnih imen niso dragi in so pogosto sofinancirani iz evropskih sredstev. Občine bi k zbiranju hišnih imen vendarle lahko spodbudil tudi vpis enote v register nesnovne kulturne dediščine.

S pričevalci izginja tudi spomin
Ni nepomembno, da z zbiranjem imen ne velja zavlačevati, saj njihovo poznavanje z umiranjem starejših prebivalcev izginja. Še zlasti je to opazno v bolj urbanih okoljih, kjer je manj kmetijstva. Projekti evidentiranja imen pomagajo, da bo ta dediščina živela dalje. Ljudje postajajo vse bolj ponosni na svoja hišna imena in ta vse pogosteje uporabljajo tudi za blagovno znamko za svoje dejavnosti.

Kar približno 60 odstotkov lastnikov domačij se odloči za brezplačno namestitev glinene tablice s hišnim imenom. Te so namestili tudi že na povsem nove hiše, ki stojijo na mestu starih domačij, zanje pa se odločajo celo priseljenci iz tujine, ki v Sloveniji kupijo hišo s hišnim imenom. "S tem storijo korak nasproti svojim sovaščanom oziroma domačinom in kažejo odnos do kulturne dediščine, ki so jo podedovali z nakupom hiše," je povedal Klinar.

Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je na današnji konferenci opomnila, da so hišna imena pomemben element slovenske kulturne dediščine. Pomembna so za domačine, ki jih uporabljajo, pa tudi za različne znanosti, od jezikoslovja do etnologije. Hišna in ledinska imena so bogata zakladnica informacij o jeziku, ljudeh ter o naravnem in kulturnem okolju, kjer so nastala.

Sorodna novica Z zbiranjem hišnih imen ohranjajo dediščino in narečja

Tudi čezmejna povezava s koroškimi Slovenci
Pri zbiranju hišnih imen so vzpostavili tudi čezmejno sodelovanje s koroškimi Slovenci in bili prav zaradi takšnega sodelovanja in vključevanja velikega števila domačinov v projekt lani izbrani med primere dobrih praks ohranjanja kulturne dediščine EU-ja. S koroškimi Slovenci so vzpostavili tudi skupni portal hišnih in ledinskih imen, saj zbirajo ledinska imena.

Slovenska hišna in ledinska imena so bila v Avstriji že leta 2010 uvrščena v tamkajšnji register nesnovne kulturne dediščine. To je prispevalo k razumevanju in spoštovanju te dediščine, je prepričana Martina Piko Rustia iz Slovenskega narodpisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca. Imena so evidentirali v dvojezičnih krajih, projekt pa so podprle tudi občine. Trenutno se posvečajo razvoju ustvarjalnih oblik predajanja te nesnovne kulturne dediščine tudi mlajšim generacijam, je še dodala Martina Piko-Rustia.