V muzeju je na ogled razstava Sudanska misija 1848–1858, Ignacij Knoblehar – misijonar, raziskovalec Belega Nila in zbiralec afriških predmetov, ki bo odprta do oktobra. Na ogled so številni predmeti, ki jih je Knoblehar zbral med delovanjem na jugu današnjega Sudana, gre pa za eno najstarejših afriških zbirk predmetov nilskih ljudstev v Evropi.

Kot nam je povedal avtor razstave Marko Frelih, hrani danes SEM približno 230 predmetov, ki jih je leta 1850 misijonar pripeljal v Ljubljano. Del zbirke predmetov, ki jih je prinesel z odprave, pa danes hranijo v dunajskem etnografskem muzeju.
Knobleharjevo življenje in delo
Na razstavi si je mogoče ogledati sulice in drugo orožje ter vojaško opremo, ki so jo nosila različna ljudstva ob Belem Nilu. Tu so še nakit, amuleti in zanimivi predmeti za vsakdanjo uporabo. Podrobno je predstavljeno Knobleharjevo življenje in raziskovalno delo, s katerim se je zapisal med pionirje na tem področju. Med drugim je bil prvi raziskovalec, ki je do štiri stopinje zemljepisne širine sistematično opisal lastnosti reke. Te zapise so takrat objavljali različni evropski časopisi, predstavljali pa so tudi pomemben vir nadaljnjih raziskovanj, čeprav so po njegovi smrti izginili neznano kam.

Ignacij Knoblehar se je rodil leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem. Po študiju teologije v Ljubljani in Rimu je odpotoval v Aleksandrijo. Leta 1849 je postal vodja osrednjeafriškega vikariata s središčem v Kartumu, ki je obsegal 16 milijonov kvadratnih kilometrov ozemlja severovzhodne Afrike. Leta 1857 je postal član dunajskega geografskega društva, s pomočjo katerega je opravil več prvenstvenih odprav po Nilu. Istega leta se je zaradi slabih razmer v misijonu vrnil po pomoč v Evropo, kjer pa je zaradi izčrpanosti umrl.

Razstava se posveča tistemu desetletju, v okviru katerega je deloval predvsem na področju Belega Nila v južnem Sudanu. V okviru misijonske dejavnosti se je Knoblehar s sodelavci poleg širjenja krščanstva med ljudstvi ob Belem Nilu posvetil zlasti boju proti suženjstvu. Med njegovim delovanjem pa je iz Afrike v Ljubljano pripotovalo tudi veliko otrok, ki so jih po samostanih vzgajali za misijonsko delo.
Kot so poudarili v SEM-u, je razstava pomemben prispevek k raziskovanju zgodovine prvih stikov med prebivalci stare celine in ljudstvi ob Belem Nilu.
M. K.