Arnold Schönberg je bil pravi glasbeni revolucionar. Foto:
Arnold Schönberg je bil pravi glasbeni revolucionar. Foto:

V okviru Ljubljanskega poletnega festivala je 10. avgusta sopranistka Skaidra Jančaite zapela ob spremljavi Arturasa Šilaleja (violina, viola), Dainiusa Palšauskasa (violončelo), Algimantasa Treikauskasa (flavta), Algirdasa Budrysa (klarinet) in Sergejusa Okruška (klavir).



Začetki s popglasbo
Začetki glasbene kariere so povezani s popularno glasbo začetka 20. stoletja. Da bi preživel, je moral namreč mladi skladatelj pisati aranžmaje za popevke in operete, dirigiral pa je tudi v kabaretu. Za tako delo pa mu ni bilo treba več poprijeti po letu 1903, ko je doživel svoj prvi uspeh. Tega mu je prinesla krstna izvedba skladbe za godalni sekstet Ozarjena noč op. 4.

Revolucija v sodobni klasiki
Ljubitelji glasbe, ki Schönberga še niso poznali, pa so zanj zagotovo slišali leta 1906, ko je naredil pravo malo revolucijo v komponiranju klasične glasbe.V delu Komorna simfonija op. 9 za 15 inštrumentov je Schönberg namesto terce kot osnove trozvoka postavil kvarto. Ta korak je močno vplival na razvoj moderne glasbe.

Tudi pozneje je Arnold Schönberg še večkrat skušal najti nove rešitve v skladanju glasbe in do leta 1951, ko je umrl v Los Angelesu, je izpod njegovega peresa prišel veličasten skladateljski opus.