Verjetno vas je le malo odgovorilo pritrdilno. Tako imamo še razlog več, da vas povabimo k ogledu koprodukcijske nadaljevanke Nibelunški prstan, ki nas je 2. 10. na 1. programu TV Slovenija popeljala v čas, ko se je rojevala germanska kultura. Izraz Nibelunški prstan nam v misli najpogosteje prikliče spomin na slovito operno tetralogijo Richarda Wagnerja, ki vsebinsko prav tako kot tokrat predstavljena nadaljevanka povzema nordijske sage oziroma mite o Nibelungih in njihovem bajeslovnem zakladu.

Nadaljevanka izpostavlja v zgodovini pogosto usoden trenutek trka dveh ali več kultur. Spremljamo namreč bajeslovna zaljubljenca Siegfrida in Brunhildo, ki verujeta v božanski panteon Walhala, ki mu načeluje bog Odin in kjer se zbirajo tudi padli junaki nordijskih ljudstev. Par se sreča s pokristjanjeno Burgundijo, ki ji vladata kralj Günther in njegova sestra Krimhilda, ob njiju pa najdemo tudi nibelunškega izobčenca Hagna. To je drugačen svet, kot ga poznata Siegfrid in Brunhilfa. To je svet pohlepa, sovraštva, ljubosumja, hlepenja po oblasti ... Prispodoba vsega slabega, torej.

Nadaljevanka je poučna zgodba o samopašnem človeku, ki si, ko zmore vsaj delno zagospodovati nad naravo, začne pripisovati nadnaravne sposobnosti, za katere je prej veroval, da so lastne le bogovom. Vera v bogove se torej zamaje, tonejo v somrak. A človek ni pripravljen prevzeti tudi odgovornosti za dejanja, ki jih izvaja, prepričan v svojo moč in izjemnost. Človeštvo torej mračno propada. Simbol tega pa je tudi prstan, ki ga je Siegfird odvzel bajeslovnim bitjem Nibelungom in ki je zato simbol moči, ki si jo človek neupravičeno prilašča na račun bogov.