Adams nas je z 11 popeljal v svojo brezčasno formulo mainstreamovskega stadionskega poprocka. Produkcija je preprosta in okusna, a podrobnejši pogled razkrije dobro izvedene površinske in klišejske pesmi brez globine.

Teme se vrtijo okoli ljubezni do nedoločene osebe ženskega spola, kjer Adams v vlogi bodisi neuslišanega trubadurja bodisi močnega rockerja ljubezen potrebuje za preživetje, tako kot potrebuje kisik.

Gospel, ki nam ga Adams pridiga že četrt stoletja, tokrat ne zveni tako strastno in iskreno kot nekoč, kar pusti poslušalca hladnega. Konsistentno, a nezapomnljivo.

Ocena: 3; piše: Maja Isakovič