Zadnja turneja pevca zdaj že razpadle skupine Roxy Music predstavlja, poleg njegovih uspešnic iz preteklih let, tudi skladbe s plošče Dylanesque, na kateri gre za priredbe Dylanovih pesmi. Desetčlansko zasedbo, ki je gostila tudi Tinkaro Kovač, je bilo mogoče slišati in videti v ljubljanski Hali Tivoli.

Med desetčlansko zasedbo so bili na odru Hale Tivoli basist Guy Pratt, ki je med drugim nastopal s skupino Pink Floyd med letoma 1987 in 1994, poleg njega je bil tudi bobnar Andy Newmark. Newmark je igral v zasedbi Sly and the Family Stone, sodeloval je pri snemanju albumov Anticipation Carly Simon in Dream Weaver klaviaturista Garyja Wrighta. Kitarist Chris Spedding pa je znan po sodelovanju z Alanom Priceom, Jackom Bruceom in s skupino Pete Brown's Battered Ornaments ter produciranju prvih treh skladb Sex Pistolsov.

V zgodnjih sedemdesetih letih prešnjega stoletja je Bryan Ferry deloval kot pevec skupine Roxy Music, ki so jo kritiki tedanjega časa poleg Davida Bowieja označili za začetnike glamrocka. Pevec je imel že na začetku svoje kariere drugačen pristop k popularni gasbi, ki se je kazal predvsem v inovativnem slogu in interpretaciji različnih slogov petja.

Melodramatika romantičnega osvajalca
V tistem času je Ferry snemal agresivne in opojne pesmi, kot so Shame Shame Shame in Let’s Stick Together avtorja Wilberta Harrisona, verjetno pa je med njegovimi bolj znanimi pesem Boys And Girls, ki pa že sodi med samostojne albume. Njegove skladbe so že v času Roxy Music vzpostavile napetost med melodramatičnostjo in hrepenenjem, kar se je pozneje nadaljevalo v opise osamljenega in izoliranega romantika, pri čemer pa je Ferry, tako kot marsikateri rockpevec in zvezdnik, veljal za lomilca ženskih src.