Oglas
Član kolektiva, ki je bil dejaven od 60. do začetka 80. let, je bil tudi kipar Tone Demšar, čigar so na ogled v prostorih Mestne galerije Ljubljana na Cankarjevem nabrežju. Ob postavitvi Umetnikov testament, ki predstavlja Demšarjeva dela v glini, so na ogled tudi stvaritve njegove hčerke Polone Demšar. Polona Demšar je pri koncu podiplomskega študija unikatnega oblikovanja stekla, tokrat pa se predstavlja s projektom Ujeta v steklo oziroma z avtoportretom - objektom fotografij na steklo.
Spopad organskosti in geometričnostiIzraz vsakega umetnika se skozi čas spreminja; tudi tematiko svojega dela vsak umetnik večkrat na novo definira. Posamezne stalnice pa ostajajo kot večne prepoznavne poteze posameznikovega dela. Kot stalnico dela Toneta Demšarja je umetnostni zgodovinar Lev Menaše opredelil "odnos med mehko organsko obliko in nasilno geometrijsko obliko". Ta odnos po Menašeju zaznamuje tako Demšarjeva zgodnja kot tudi pozna dela. V tem polju najdemo tudi motiviko okvira, kot nenehno prisotno motiviko, ki izraža "nasilno geometrijsko obliko".
Predelani dadaizem iz 60. in 70.
Druga značilnost Demšarjevega dela je konglomeratna zasnova njegove tehnike; po zapovedih dadaizma pač. Umetniki skupine Junij so namreč ustvarjali na v njihovem času sicer ne več zelo aktualni dadaistični tradiciji, kateri pa so dodajali tudi bolj sodobne spodbude. Vse to izraža opus Toneta Demšarja, ki ga sestavljajo spoj zelo različni umetniških govoric, ki pa vse po vrsti govorijo o dveh ključnih konceptih: o družbenokritični angažiranosti in metafizični naravnanosti.
Nič manj drzna ni umetnost Polone Demšar, ki tokrat v statično galerijsko postavitev vnaša tradicijo body arta. Svoje telo je vtisnila v steklo in ga tako naredila za umetniški artefakt, ki deluje tudi v njeni odsotnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje