Dolenc si je prizadeval predvsem ujeti širino izraza portretirancev. Foto: Cankarjev dom
Dolenc si je prizadeval predvsem ujeti širino izraza portretirancev. Foto: Cankarjev dom

V nasprotju s svojimi deli iz osemdesetih let, ko je pogosto zahajal na dogodke underground scene, se Dolenc zdaj pogosteje podaja na bolj javne prireditve in v svoj fotografski objektiv lovi tamkajšnje dogajanje. Razstava Portreti, ki jo gosti Mala galerija Cankarjevega doma, tako prinaša portrete ljudi, ki jih je Dolenc srečal na različnih družabnih prireditvah. Med portretiranci prevladujejo njegovi prijatelji, znanci in fotografski kolegi.



Kot najbolj dragocene pa Gorupič ocenjuje fotografije, na katerih portretiranci resnično niso zaznali avtorjeve prisotnosti, saj se je ta izgubil v množici in svoje "žrtve" lovil skrivaj in z razdalje. "V teh delih je daleč največ neposrednosti, spontanosti in presenečenja. Z njimi se avtor najbolj približuje dokumentarnim posnetkom iz svojih preteklih obdobij, tistih torej, ki so bila že predhodno omenjena in katera so njegov najbolj tehten prispevek k razvoju naše novejše fotografije," piše Gorupič, ki pri teh delih poudarja predvsem Dolenčevo željo po čim širšem iskanju izraznosti portretirančevega obraza in telesa nasploh.