Tokratni dokumentarni portret Bil sem zraven, ki je bil premierno predvajan 1. maja ob 19.55 na 1. programu Televizije Slovenija, je v središče postavil enega najbolj priznanih slovenskih fotografov Edija Šelhausa. Pri snemanju filma je z velikim veseljem sodeloval tudi njegov portretiranec, ki se je na povabilo odzval v njemu lastnem slogu: »Moje zdravstveno stanje ni najboljše, ker gre pa za Trst, bom z veseljem sodeloval!«

V objektiv ujetih 70 let zgodovine
Dokumentarec o legendi med slovenskimi fotografi Ediju Šelhausu, ki že 70 let v fotografski objektiv lovi pomembne dogodke slovenske zgodovine, je bil premierno prikazan na lanskem Festivalu slovenskega filma, zdaj pa prihaja še na male zaslone. Film je režiral Jurij Gruden, ki je tudi avtor scenarija, direktor fotografije pa je Radovan Čok. Dokumentarec je nastal v koprodukciji med TV Slovenija, Arsmedio in Kinoateljejem Gorizia.

Poklic položen že v zibko
Edi Šelhaus se je rodil leta 1919 v Podkraju na Vipavskem. Njegov poklic sta mu določila kar mati in oče, oba fotografa. Leta 1943 se je Edi Šelhaus skupaj s svojim fotoaparatom Leica pridružil partizanom. Postal je del fotografske sekcije SNOS in v okolici Bele krajine fotografiral dragocena pričevanja o vojnih dogodkih. Po vojni je postalo mesto Trst glavno evropsko prizorišče, zato so Edija iz beograjskih Filmskih novosti, za katere je delal, poslali v Trst opazovat dogajanje v takratnih conah A in B ter demonstracije za priključitev mesta Jugoslaviji. Posledice njegovih fotoreporterskih misij so bile pogosto razbita kamera, poškodbe v pretepih, tudi zaprli so ga. Potem je kot fotoreporter pri časniku Poročevalec pokrival različne rubrike. Po upokojitvi pa se je 25 let posvečal raziskovanju usode zavezniških letalcev, ki so med vojno prisilno pristali ali doskočili na slovenska tla.

Edi Šelhaus je v svoji dolgoletni fotografski karieri naredil na sto tisoče fotografij. V Muzeju novejše zgodovine jih hranijo okoli 80.000, od katerih je 62.000 natančno obdelanih in popisanih. Še danes, čeprav živi v domu starejših občanov, na svoj način spremlja dogajanje in sam sebe imenuje »fotoreporter v copatah«.