Po tem ko bodo za odprtje festivala 16. 9. ob 21.00 poskrbele zasedbe Ul-uru, Aritmija, Afir Bafir, Afir Bafir in Siti Hlapci, pa bo dogajanje drugi večer prav tako zanimivo. 17. 9. bo tako od 21.00 naprej mogoče prisluhniti nastopom skupin MKD Biljana, Balkan Babau Orchestra, Langa in Orkestar Srdžana Azirovića. Festival je namenjen vključevanju severovzhodnega dela Slovenije v evropsko festivalsko dogajanje z organiziranjem vrhunskih koncertov etnoglasbe, ob tem pa se posveča tudi vzpostavljanju medkulturnega dialoga in razvoja kulture v Mariboru.

Slovenska skupina Ul-uru se predstavlja z glasbilom didgeridoo ali yidaki, ki je tradicionalno glasbilo avstralskih aboriginov. Zvok didžeriduja kombinirajo z izvirnimi glasbili slovenske ljudske godbe, kar dodatno dopolnjujejo z vokalom. Glasbeni izraz skupine Aritmija temelji na preigravanju prirejenih tradiocionalnih pesmi z Balkana, ki je sčasoma prerasel v avtorsko glasbo.

Devetčlansko skupino Afir Bafir vodi Nino Mureškičo. Glasbeniki igrajo na tradicionalna zahodnoafriška tolkala, njihov repertoar pa ponuja lastno kompozicijo in magično zahodnoafriško poliritmijo. Siti Hlapci združujejo zvrsti reggae, dub, ska, dance ritmov, hiphopa, afrolatino vibracij, funka in džeza. Po prvencu Tukaj in zdaj so letos izdali že drugi album Si ti hlapec?.

Kot že rečeno, bo skupini MKD Biljana mogoče prisluhniti drugi večer festivala. Njeni nastopi temeljijo na folklornem plesu, polnem bogatih koreografij, vse skupaj pa pospremi skupina spremljajočih glasbenikov z odlično odigrano makedonsko ritmiko. Tržaški glasbeniki, ki nastopajo pod skupnim imenom Balkan Babau Orchestra, se že več let predajajo vzhodnoevropski glasbi, predvsem balkanski. Na nastopih ponujajo živahno godbo, ki spodbuja k plesu in skupnemu sanjarjenju.

Zasedba Langa, ki je nastala leta 1997, se lahko pohvali z izjemnim petjem bratov Kontrec, uigranim taktom in odlično improvizacijo harmonike ter sopransaksofona. Orkestar Srdžana Azirovića je svojo glasbo prispeval za dva filma srbskega režiserja Zdravka Sotre, pohvali pa se lahko tudi z naslovom Zlatna truba Guče 2004. Njeni člani prihajajo iz Bojnika pri Leskovcu (SČG).